• Avtor Substral
• V kategoriji Eko vrt

---

Ana je Substralov EKO vrt popestrila in odišavila z zelišči, ki jih je posadila kar na dekorativno steno. Oglejte si, kako je pod mentorstvom Substralovega strokovnjaka posadila timijan, majaron, kamilico, žajbelj in meliso.

 

Ana je pri sajenju zelišč uporabila Naturen BIO zemljo za zelišča, ki je odlična za vzgojo podtaknjencev. Drobna struktura substrata ponuja idealne pogoje za rast mladih rastlin, saj nizka stopnja soli pospešuje izgradnjo koreninskega sistema.

ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)

Rožmarin je značilna rastlina Sredozemlja. Ostanke njegove uporabe so našli že v egipčanskih grobnicah. Tudi Grki in Rimljani so ga poznali in ga uporabljali pri porokah in za odganjanje zlih duhov. Bil pa je tudi simbol ljubezni, zvestobe in neminljivosti. Tudi v zgodovini Slovencev se je ohranil rek »rožmarin je za spomin« poleg tega pa se omenja tudi v številnih ljudskih pesmih. Raste na kamnitih in sončnih rastiščih. V svojem naravnem okolju je rožmarin zimzelena trajnica, na celini pa je zanj pozimi prehladno, zato ga moramo prenesti v toplejši prostor. Zelo dobro uspeva v dobro odcednih tleh z veliko apnenca. Rad ima sonce in topla rastišča.

Grm zraste ob morju tudi 2 m visoko, ima olesenelo steblo, iz vej pa odganjajo enoletni pokončni zeleni poganjki. Listi so dolgi 2-3 cm in široki 3 mm. Njihova zgornja stran je temno zelena  in svetleča, spodnja stran pa je zaradi dlačic videti siva. Cvetovi so modre barve, seme pa črne. Najlažje ga razmnožujemo  s potaknjenci ali grebeničenjem, setev pa ponavadi ni najbolj uspešna.

Uporabljamo največ sveže ali posušene lističe, včasih tudi cvetove, ki imajo značilno trpko aromo.

Zelo uporaben je v biodinamičnem vrtu, saj deluje odvračalno in ščiti rastline pred napadi kapusovega belina in korenjeve muhe.

Uporaba v kuhinji

Rožmarin se uporablja za mnoge jedi: ribe, svinjina, jagnjetina, dodajamo ga tudi enolončnicam in juham, pečenemu krompirju ali rižu. Uporablja se ga v zeliščnem maslu, zeliščnem kisu in olju. Stebelca s katerih smo odstranili liste, lahko uporabljamo kot nabodala pri peki na žaru.

Je tudi izjemna medonosna rastline, posebej v Sredozemlju. Rožmarinov med je temne barve in značilnega okusa (spada med najboljše).

Uporaba v kozmetiki

V naravni kozmetiki se uporablja za čiščenje kože, proti izpadanju las. Poživlja krvni obtok, zvišuje tlak, krepi živce, omili izčrpanost in lajša glavobole. Preprečuje napenjanje, ureja delovanje želodca ter pospešuje nastajanje in izločanje žolča. Poleg tega lajša tudi krče, ki nastanejo v prebavilih. Pomaga pri lažjem izkašljevanju in čisti dihalne poti. Ker odvaja vodo iz telesa in pospešuje znojenje lahko omili težave, ki nastanejo pri revmatizmu in protinu. Uporabljamo ga lahko tudi za grgranje pri vnetjih grla in žrela.

Eterično olje ima podobne učinke kot rastlina in ga uporabljajo za parfume in za odišavljenje mil in šamponov. Uporabljajo ga tudi v aromaterapiji (spodbuja delovanje notranjih organov, razkuževanje,…) in živilski industriji (nadomestilo za konzervanse).

Uporabljajo ga tudi v aromaterapiji (spodbuja delovanje notranjih organov, razkuževanje,…) in živilski industriji (nadomestilo za konzervanse).

Dekoracija

Rožmarin je tudi zelo lepa dekorativna rastlina, ki je primerna tudi za živo mejo (žal samo na Primorskem). Na celini ga najpogosteje sadijo v večje posode. Če ga posadimo na gredo, ga je potrebno preko zime umakniti z grede.

Uporaba v gospodinjstvu

Rožmarin je uporaben tudi v gospodinjstvu: s poparkom so včasih razkuževali pohištvo. Zaradi arome so ga dodajali v zeliščne mešanice in potpurije. Njegov vonj odganja mrčes, zato lahko vejice povezane v šopek obesimo v prostor ali damo v omaro.

SIVKA (Lavandula angustifolia)

Tudi sivka tako kot rožmarin izvira iz Sredozemlja. Raste kot polgrm in doseže v višino 70 cm, a se tako kot rožmarin lahko razraste v širino. Razvejana stebla so spodaj olesenela in njih pa izraščajo zelena stebla, ki imajo srebrn poprh. Listi so ozki, dolgi od 2-5 cm. Tudi pri sivki so listi posuti z dlačicami, med katerimi so žleze v katerih nastaja eterično olje. Cvetovi so združeni v klasasto socvetje in so modro vijolične barve. Cveti junija in julija kasneje lahko tudi še pocvita. Seme je drobno in črne barve. Ima nitaste korenine, ki se globoko in močno razraščajo. Sivka je trajnica in za razliko od rožmarina prezimi na prostem tudi v notranjosti. Razmnožujemo jo s semenom, potaknjenci ali deljenjem korenin. Za uspešno prezimitev je pomembno, da se sivka pred zimo okrepi.

Največ učinkovin pri sivki najdemo v njenih cvetovih. Za predelavo oz. izdelavo eteričnega olja uporabimo samo sveže rastline. Uporabimo lahko celo rastlino.

Uporaba v kuhinji

V kulinariki mlade liste sivke dodajamo kot začimbo za ribe, teletino, divjačini, omakam in tudi enolončnicam. Sveže cvetove uporabljamo za krasitev sladic, uporabimo pa jih lahko tudi za izdelavo kisa, žganja in likerjev).

Uporaba v gospodinjstvu

Sivka je znana kot dobro odvračalo za molje, uši, bolhe in druge insekte! V srednjem veku so z njo preganjali kužne bolezni.

Zaradi posebnega vonja, ki je dolgotrajen so sivkini suhi cvetovi izjemno primerni za potpurije. Tudi sivka bogato cveti in daje dobro paše čebelam. Sivkin med ima zdravilne lastnosti in je tudi zelo cenjen.

Dekoracija

Sivka je lahko tudi dekorativen grm, ki je sivkasto zelene barve (za barvo so odločilne dlačice, ki so na listih). Poleg prave sivke poznamo tudi številne druge različice in sorodnike (razlikujejo se vonju, velikosti listov, barvi cvetov,…).

Uporaba v kozmetiki

V naravni kozmetiki se sivka uporablja za čiščenje kože, za vtiranje v lasišče in tudi kot naravna vodica po britju. Sivkini cvetovi in eterično olje lajšajo krče pri kašlju ali astmi. Ugodno vplivajo na prebavo, ker urejajo izločanje prebavnih sokov. Sivka pomirja, blaži glavobole in migrene. Eterično olje lahko uporabite tudi pri pikih žuželk in težavah z revmatizmom. Uporabimo jo lahko tudi za inhalacije (obolenja dihal) in grgranje(slab zadah),

V aromaterapiji se sivkino eterično olje pogosto uporablja za odganjanje depresije, strahov, stresa, nespečnosti… Uporablja se tudi pri zdravljenju prehladov in vnetega grla in sinusov. Pomaga tudi pri težavah s kožo.

Veliko se uporablja tudi pri proizvodnji parfumov in drugih kozmetičnih sredstev.

MAJARON (Origanum majorana; Maorana hortensis)

O izvoru majarona obstajata dve razlagi. Po prvi razlagi naj bi majaron izviral iz Sredozemlja, po drugi pa je njegov izbor iz območij med Perzijo in Indijo. Kot zdravilno rastlino so ga poznali že v starem Egiptu, kjer so ga uporabljali tudi pri verskih obredih.  V Sloveniji je ponekod veljal za rastlino zvestobe (odtrgana vejica iz istega grma je napovedovala medsebojno zvestobo ženinu in  nevesti. zMajaron je razrasel grmiček, visok med 20 in 40 cm s premerom 20 cm. Steblo je spodaj olesenelo, zgoraj pa zeleno. Ima drobne liste (6-20 mm). Zgornji so ovalni, spodnji podolgovati in imajo gladke robove. Drobne dlačice, ki prekrivajo liste in steblo dajejo rastlini sivkasto zelen videz. Cvetovi so zelo majhni, bele do rožnate barve. Cveti od junija do septembra. Seme je zelo drobno, okroglo, svetlo do temno rjavo. Korenine so kratke in močne. Rastlina ima značilen skladkoben vonj in rahlo grenak okus.

Majaron je ena najbolj znanih začimbnic, ki ni manjkala na nobenem vrtu v Sloveniji oz. osrednji Evropi. Pri nas ne prezimi in jo gojimo kot enoletnico. Rad ima dobra vrtna tla in sončno rastišče. Za rast potrebuje dovolj vlage. Razmnožujemo ga s semeni ali sadikami. Uporabljamo celo rastlino.

V ekološkem vrtnarju se majaron dodaja rastlinskim prevrelkam. Včasih so majaron uporabljali tudi za odganjanje mrčesa v prostorih.

Uporaba v kuhinji

Majaron je pogosta začimba ne samo v slovenski kuhinji, temveč tudi v avstrijski, nemški, francoski in angleški. Najpogosteje se uporablja pri pripravi mesnih jedi, redkeje pri pripravi rib in zelenjavnih jedi. V slovenski kuhinji je nepogrešljiv pri pripravi krvavic in drugih jedi iz drobovine. Dodajamo ga tudi jedem iz stročnic (fižol, leča) in druge zelenjave, ki jim izboljša okus, tudi gobovi juhi. Ker ima zelo močno aromo, ga dodajamo previdno. Jedem ga dodamo proti koncu kuhanja, če ga dodamo prej, izhlapijo vsa eterična olja.

Majaron je zelo dobra medonosna rastlina.

Uporaba za zdravljenje

Poleg tega, da je majaron pomembna začimbnica je poznana tudi kot zdravilno zelišče. Rahlo pomirja in lajša migreno. Pomaga pri izkašljevanju  ter ureja delovanje želodca in razkužuje prebavila. Pospešuje znojenje in odvajanje vode. Uporabljamo ga tudi za masažo (protin, revmatizem9 in za spiranje ustne sluznice in grgranje pri vnetem grlu. Uporabljamo ga lahko tudi za inhalacije (astma,  prehlad, bronhitis)

Uporaba v kozmetiki

Eterično olje in tudi rastlina se uporabljata pri izdelavi mila in kozmetike ter v živilski industriji. Tudi v aromaterapiji je zelo znano majaronovo eterično olje. Uporabljamo ga lajšanje nespečnosti, glavobola, bronhitisa, zgage in zaprtosti. Včasih so bile cenjene kopeli z majaronom, drugače pa ga uporabljamo tudi za masažo ob izvinih in izpah ter za urejanje menstruacije.

ORIGANO (Origanum heracleoticum; Origanum vulgare subs. Hirtum)

Origano je sorodnik naše dobre misli oz. materine dušice. Imenujemo ga tudi kretski origano in je značilen predstavnik sredozemske  flore (suhih rastišč).
Zraste do 50 cm visoko in doseže premer 25 cm. Ima rahlo dlakave tako liste kot stebla. Listi so jajčaste oblike, temnozelene barve, dolgi 1-4 cm in široki do 20 mm. Cvetovi so bele barve, plodovi pa so drobni in temnorjavi. Origano ima razvejane plazeče korenine s stranskimi poganjki. Rastlina ima značilen vonj in okus.
Origano je trajnica, ki prezimi tudi pri nas. Dobro uspeva na bogatih ne preveč vlažnih in ne preveč bogatih tleh. Rad ima sonce in toplejše lege. Razmnožujemo ga s sadikami, s setvijo ali delitvijo korenin.

Uporabljamo vse zelišče. Nadzemne dele porežemo na začetku cvetenja in sicer 5 cm nad tlemi.

Uporaba v kuhinji

Je zelo znana začimba sredozemskih kuhinj. Predvsem ga praktično vsi poznajo  kot začimbo za pice. Nepogrešljiv je v tradicionalni italijanski kuhinji, kot tudi grški in kretski. Je idealna začimba za paradižnikove jedi, kot tudi mesnih jedi (žar, kebab, gyros) ter seveda tudi zelenjavi (bučke, jajčevci, paprike). Dodajamo ga tudi ribam. Vedeti je potrebno, da origano razvije okus šele po nekajminutnem kuhanju. Z nji ne smemo pretiravati, ker lahko pokvarimo jed.

Zdravilni učinki

Zdravilna uporaba origana ni prav pogosta. Uporabimo ga lahko kot poparek za lajšanje prehladov, želodčnih težav in prebavnih motnjah. Posušen deluje baktericidno in spodbuja želodčno sluznico.

Kot smo že omenili je kretski origano sorodnik naše dobre misli. Ta se praviloma uporablja kot zdravilna rastlina. Cveti svetlo vijolično in ima drugačno aromo.
Sta pa obe rastlini tako origano, kot dobra misel, dobri medonosni rastlini. Ker dolgo cvetita sta pomembna paša za čebele.
Origano je dober sosed cvetači in slab sosed zelju in brokoliju.

Dekoracija

Origano je lahko tudi lepa dekorativna rastlina, obstajajo pa tudi oblike , ki so namenjene okrasnim zasaditvam (različne barve listov). Origano ni primeren za gojenje v lončkih, za to je primernejši  Origanum onites.

POPROVA META (Mentha x piperita)

Meto izvira iz Azije in se je preko Sredozemlja razširila v Evropo. Poprova meta je nastala s križanjem različnih vrst met. Kot tako se prvič omenja v Angliji v 17. stoletju, čeprav so jo pridelovali in uporabljali že v srednjem veku.  Poprova meta ima štirirobo steblo in liste, ki so dolgi od 4 do 8 cm ter široki 2,5 cm. Različne sorte imajo različno obliko in barvo listov, so pa vsi nazobčani. Listi imajo značilno aromo, ki daje občutek hlajenja. Zelišče zraste do višine 80 cm . Cveti od junija do avgusta in ne tvori semena.
Je trajnica, ki jo je potrebno nadzorovati, saj se izjemno hitro širi. Razmnožuje se s stranskimi nadzemnimi in podzemnimi poganjki. Dobro uspeva na sončnih oz. polsenčnih rastiščih, na nevtralnih humusnih tleh z veliko hranili in dovolj vlage. Lahko jo gojimo tudi v lončku.

Uporabljamo sveže ali posušene liste, ki jih nabiramo julija in avgusta. Listov pri sušenju ne smemo prepogosto prelagati ali preveč stiskati (listi počrnijo).
Lahko jo uporabimo kot okrasno rastlino (dobro prekrije prostor, cveti, diši), vendar pa je pri tem potrebo biti previden, ker je zelo agresivna in lahko preraste ostala zelišča.

Poprova meta ima svoj pomen tudi v biodinamičnem vrtnarstvu. Odganja kapusovega belina (zelje) in pomaga k boljšemu pridelku paradižnika, solate in korenja. Je pa slaba soseda kamilicam.

Uporaba v kuhinji

V Sloveniji uporabljamo poprovo mesto kot dodatek pecivu, drugod pa jo dodajajo juham, omakam, skuti,… Iz mete lahko pripravimo tople in hladne napitke. S svežimi listi lahko okrasimo koktajle, sadne solate ipd.

Je zelo dobra medonosna rastlina.

Uporaba v kozmetiki in zdravilni učinki

Meta pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča ter razkužuje notranje organe. Poleg tega ureja želodčne in črevesne težave, blaži krče in bolečine. Hladi in razkužuje kožo, uporabimo jo lahko tudi za grgranje ali inhalacije (razkužuje).

Mete ne smemo uporabljati neprekinjeno dalj časa. To velja tako za pitje čaja, kot za uporabo olje. Pri olju je potrebno biti še posebej pozoren, kajti nekateri ljudje so nanj občutljivi.

Metino eterično olje se uporablja tako v zdravilne namene, kot tudi v kozmetični in živilski industriji. Eterično olje je zelo uporabno tudi v aromaterapiji in sicer v obliki inhalacij (pri vnetju dihalnih poti, za večjo zbranost in za lažje dihanje. Uporablja se tudi pri masažah in za omilitev znamenj pri potovalni bolezni.