• Avtor Substral
• V kategoriji Balkon

---

Veseli nas, da vam predajamo naše vrtnarsko znanje. Pri ga. Emi smo sadili primer balkonskih zasaditev z dišavnicami, zelišči in balkonskimi rastlinami. Danes vam predtsavljamo male in velike skrivnosti pri sajenju paradižnika in njihovih dobrih sosedov. Nasvet za gojenje paradižnika v posodah lahko upoštevate tudi v domačem vrtu.

©Davor Špehar, Zeleni svet

Najprej izberemo kakovostno sadiko

Med paradižniku smo izbrali sadiko, ki ni previsoka in ima dobro razvit koreninski sistem. Dobra sadika meri  višini dobrih 15 cm, zato ne kupujte z očmi. Izbirajte sadike v lončkih, ker imajo bolje razvit koreninski sistem. Tako se bo sadika hitreje ukoreninila, vi pa boste bolj zadovoljni s pridelkom.

Svetujemo, da ne kupujete z očmi in izbirate manjše sadike, brez cvetov ali manjših plodov. Taka sadika je neprimerna, saj se na cvetovih, ki se prehitro pojavijo paradižnik ne razvije.

Globina sajenja in gnojenje paradižnika

Pri globini sajenja paradižnika upoštevamo predvsem to, da sadimo do globine prvih listov. Paradižnik ima sposobnost razvoja korenin tudi na steblu. Tako bolje črpa vodo in hranila.

Ob sajenju v sadilno jamo ne pozabimo dodati organsko gnojilo drobnejše granulacije, ki deluje dolgoročno. Gnojilo zmešamo z BIO zemljo za paradižnik in ostalo zelenjavo. Za našo zasaditev smo porabili skoraj 50 l zemlje, saj paradižnik razvije močan in globok koreninski sistem.

      

Kako smo poskrbeli za manj zalivanja?

Za manj zalivanja so v urbanem vrtnarjenju zelo pomembne zelene kocke. Zelene kocke vežejo zelo veliko vode, tako so rastline v posodah bolje preskrbljene z vodo, kar je zelo pomembno. Pri paradižniku bo plod manj pokal, manj možnosti je tudi za pomanjkanje kalcija in črnenje paradižnika na dnu ploda.

Dobri sosedje paradižnika

Dobrih sosedov paradižnika je veliko. V naši zasaditvi bomo kombinirali solato in baziliko. Med solatami lahko izbirate krhkolistne, mehkolistne sorte, ki razvijejo glave ali rozete. Prijetne na pogled so tudi rdečelistne sorte, ki zasaditvi dajejo kontrastno podobo.

Za pripravo je najlažja solata sorte Solanova, saj ji samo izrežemo korenino in listi takoj padejo v posodo. Res pa je, da se moramo nekoliko navaditi okusa. V naši zasaditvi smo kombinirali tip rozetaste solate, ki smo jo sadili v ospredje zasaditve.

Tabela 1: Dobri in slabi sosedje paradižnika

Vrtnina	Dober sosed - vrtnina	Dober sosed zelišče, cvetlica	Slab sosed	Raje ne (različni podatki)
Paradižnik	Bob, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, kolerabica, kumare, fižol, motovilec, radič, peteršilj, por, redkvica, redkev, solata, novozelandska špinača, špargelj, zelena, česen, hren, špinača, čebula	Bazilika, borago, meta, koper, kapucinke, drobnjak, ognjič, rožmarin, žajbelj, timijan, melisa	Grah, krompir, sladki komarček, zelje, jajčevec, kumina, rdeča pesa, pelin	Sladka koruza, ohrovt, korenček, paprika

      

Pravilno gnojenje solate in bazilike

Solato pognojimo trikrat manj kot paradižnik. Pazimo tudi na to, da je ne sadimo pregloboko. Sadimo jo na enako globino, kot je bila sajenja v kultipaku. Če jo sadimo pregloboko ne razvije dobrih glav, sadika lahko tudi propade.

Paradižnik se zelo dobro počuti v družbi bazilke, ki jo v času sajenja z organskim gnojilom drobnejše granulacije gnojimo podobno kot solato. Med letom pa bomo poskrbeli za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom. V našo zasaditev smo posadili krimsko baziliko, ki ima nekoliko bolj izrazit vonj kot navadna bazilika.

Na koncu smo poskrbeli še za zalivanje

Zelene kocke, ki smo jih vmešali v BIO zemljo za paradižnik in ostalo zelenjavo bodo poskrbele za boljšo preskrbo z vodo, saj vežejo sedemkrat več vode, kot so težke same. Zelene kocke poskrbijo tudi za to, da je premikanje posode nekoliko lažje, saj porabimo manj zemlje.

Zasaditev smo na koncu zalili in ji dodali tekoče organsko gnojilo, ki ga dodajamo na začetku vegetacije, saj organsko gnojilo drobnejše granulacije še ne deluje takoj. Sadike redno zalivamo, da se zemljav posodi ne izsuši. Z dognojevanjem s tekočim organskim gnojilom pa nadaljujemo slab mesec po sajenju in nadaljujemo v rednih tedenskih presledkih.

Paradižnik rabi največ hranil in vode v času tvorbe plodov, zato v tem času ne pozabite na izdatno zalivanje in redno gnojenje s tekočim organskim gnojilom.

Vsem Substralovim vrtičkarem želim veliko uspeha pri vrtnarjenju in dober pridelek.

Davor Špehar