• Avtor Substral
• V kategoriji Tradicionalni vrt

---

Če želimo obilen pridelek, lepe in zdrave rastline ter dobro izkoriščen prostor na zelenjavnem vrtu, moramo dobro načrtovati zasaditev. Pri načrtovanju sajenja in setve vrtnin upoštevamo kolobarjenje in sajenje vrtnin v mešane posevke.

Prednosti kolobarjenja

Kolobarjenje je metoda pri kateri vrtnine letno premikamo po gredicah v določenem zaporedju, s tem manj izčrpavamo zemljo, rastline pa optimalno izkoristijo razmere v zemlji, ki so nastale s predhodno setvijo drugih rastlin na istem mestu. S kolobarjenjem se dobro borimo tudi proti razmnoževanju škodljivcev in bolezni, ki se pojavljajo, če rastline dlje časa gojimo na istem mestu.

Kako začeti načrtovanje in kolobar?

Vrt skiciramo in ga razdelimo na dele (poljine) za kolobarjenje. Del vrta pustimo za vzgojo večletnih vrtnin (špargelj, artičoka, hren, rabarbara …), ostalo pa razdelimo na tri približno enake dele (poljine), vsakega bomo namenili za eno skupino rastlin. Ko se nasad z večletnimi vrtninami izčrpa, ga posadimo na del, ki smo ga kasneje izločili iz rednega kolobarja.

V skico vrta vrišemo grede in označimo, na kateri gredi rastejo večletne vrtnine. Nato na grede vpišemo ali vrišemo rastline (za preglednejše načrtovanje lahko uporabljamo tudi simbole), ki so trenutno na vrtu. Z drugo barvo označimo glavne posevke in naknadne, to so tisti, ki bodo na vrt prišli za glavnimi. 

Skupine vrtnin glede na potrebe po hranilih delimo v tri skupine, s čimer je povezan tudi načrt kolobarja:

• Zelo zahtevne rastline  (kapusnice, plodovke, bučnice, sladka koruza, krompir in mangold) sejemo in sadimo na 1. poljino, ki smo jo pognojili letos.
• Srednje zahtevne rastline (vse korenovke oz. gomoljnice, endivija, radič, kobulnice, por in visok fižol) sejemo in sadimo na tisto poljino, ki smo jo pognojili prejšnje leto.
• Nezahtevne rastline (vse vrtnine s kratko rastno dobo - solata, mesečna redkvica, nizke stročnice ter vse čebulnice razen pora) posadimo na preostalo tretjino vrta, katere nismo gnojili že 2 leti.

Posebnih in zapletenih pravil pri kolobarjenju ni, paziti moramo le, da si vrtnine, ki so v sorodu, ne sledijo na isti gredi (šele po 2-5 letih). 

Primer kolobarjenja

1.poljina 1.leto

Na prvo poljino sadimo cvetačo, ohrovt, nadzemno kolerabico, zelje, buče, bučke, kumare, melone, lubenice, zgodnji krompir, špinačo, paradižnik, papriko, jajčevce, koruzo in poleg nje visok fižol.

To so največji porabniki hranil, zato jo moramo pognojiti. Če imamo na vrtu težko zemljo in gnojimo s hlevskim gnojem, gnojimo že jeseni, drugače pognojimo spomladi. Če gnojimo samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, pognojimo s polnim odmerkom.
Kot naknaden posevek so lahko na tej poljini endivija, radič in blitva (ta je lahko tudi na naslednji poljini).

2. poljina 1.leto

Sledi 1. poljini (pognojena je bila prejšnje leto), tu pa bodo uspevale srednje zahtevne rastline: solata, brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, motovilec, špinača, por, blitva, listnate vrtnine s krajšo rastno dobo (kolerabica, solate, radič, endivija in tudi kitajsko zelje).  Lahko posadimo tudi paradižnik in papriko ter bolj zahtevne korenovke (rdeča pesa, zelena, črni koren, pastinak, listnati peteršilj, koleraba in repa) in zelišča. Pridelali bomo veliko listne mase, lahko pa se zgodi, da bodo rastline vsebovale manj učinkovin.

Za določitev primernega odmerka gnojila je najbolje opraviti analizo tal, da izvemo, koliko so naša tla preskrbljena s hranili. Uporabimo lahko kupljena organska gnojila, domači kompost ali manjšo količino mineralnih gnojil.

3. poljina 1.leto

Tu sejemo in sadimo korenček, korenast peteršilj, čebulo, česen, šalotko, nizki fižol, bob, grah in druge stročnice.

Tega dela ne gnojimo, če imamo dobro vrtno zemljo niti z mineralnimi gnojili. Korenčku, korenastemu peteršilju, čebuli, česnu in šalotki lahko dodamo nekaj gnojil, ki vsebujejo veliko kalija. Stročnice bodo pripomogle k izboljšanju zemlje, saj lahko vežejo dušik iz zraka in ga porabijo za svojo rast, del pa ga pustijo za svoje naslednice. To lahko s pridom uporabimo pri načrtovanju, saj lahko stročnicam v istem letu sledijo solata, endivija, radič, motovilec, špinača ali nadzemna kolerabica.

Naslednje leto

V naslednjem letu s hlevskim gnojem pognojimo tretjo poljino, ki zato postane 1. poljina in nanjo posadimo rastline, ki spadajo nanjo. Prva poljina naslednje leto postane druga, druga poljina pa postane tretja.

Znotraj vsake poljine je več gredic in lahko kolobarimo tudi med njimi. S tem dosežemo šestletni kolobar, ki zadošča za večino vrtnin.

1	2	3
2	3	1
3	1	2
1	2	3

Dobra in slaba razmerja v kolobarju

Primeri ugodnih razmerij v kolobarju:

• 1. stročnice, 2. kapusnice
• 1. zgodnji krompir, 2. brstični ohrovt
• 1. kapusnice, 2. grah
• 1. krompir, 2. špinača
• 1. krompir, 2. zelena
• 1. zelena, 2. cvetača
• 1. zgodnja kolerabica, 2. rdeča pesa
• 1. solata, 2. rdeča pesa
• 1. kapusnice, 2. čebula
• 1. korenček, 2. čebula

Neugodna razmerja so tista, kjer si na istem zemljišču sledijo vrtnine iz iste botanične družine (npr. krompirju sledi paradižnik, paprika ali jajčevec ter čebula sledi poru). Zapomniti si je potrebno, da se čebulnice in stročnice med seboj ne marajo.

Najpreprostejši kolobar je tisti, pri katerem upoštevamo rastlinske dele, ki jih uživamo, npr. plodovke ali semena, cvetnice, rastline z užitnimi listi ter korenovke in gomoljnice.

Dobri in slabi sosedi na vrtu

V zadnjem času so priljubljeni mešani posevki, kjer upoštevamo odnose med rastlinami, takšen način vrtnarjenja pa ima več prednosti.  Ker so tla bolj zasedena z rastlinami, je manj izsuševanja tal in plevela, rastline pa druga drugo varujejo pred vetrom, mrazom, škodljivci in boleznimi.

Pri dobrih sosedih so rastline zaradi dobrih medsebojnih vplivov bujnejše, korenine pa so zaradi prepletanja bolje razvite. Nasprotno je pri slabih sosedih, kjer se zaradi slabih medsebojnih vplivov rastline ne razvijajo dobro.

Vrtnarjenja z mešanimi posevki se lotimo tako, da izberemo glavni posevek, mu določimo mesto na gredi, nato pa zraven sadimo dobre rastlinske sosede. Pozorni moramo biti le, da imajo vse rastline dovolj svetlobe. Gnojimo glede na glavni posevek, ostale rastline pa gnojimo z manjšimi odmerki. 

Vrtnina	Dobri sosedi	Slabi sosedi
beluš (špargelj)	grah, kolerabica, nizki fižol, solata	-
blitva	čebula, fižol, kapusnice, korenček, paprika, solata	rdeča pesa, špinača
buče, bučke	čebula, fižol	-
čebula, šalotka	bučke, jagode, jajčevec, korenček, kumare, paprika, paradižnik, rdeča pesa, solata, špinača	fižol, grah, krompir, ohrovt, zelje
črni koren	gnojene okopavine, por, solata, stročnice	-
česen, por	jagode, kolerabica, korenček, paradižnik, peteršilj, solata, zelena	čebula, fižol, grah, rdeča pesa
fižol	blitva, kumare, krompir, paradižnik, redkvica, redkev, rdeča pesa, solata, zelena	grah, čebula, česen, komarček
grah	redkvica, solata	čebula, česen, fižol, paradižnik
hren	krompir	-
jajčevec	možne so vse kombinacije	-
kolerabica	črni koren, fižol, grah, krompir, paradižnik, por, redkev, solata, špinača, zelena	-
korenček	blitva, čebula, česen, grah, paradižnik, por, redkev, redkvica, zelnate rastline	rdeča pesa
krompir	fižol, hren, kolerabica, špinača	paradižnik, grah, kumare, bučke, rdeča pesa, zelena
kumare	česen, čebula, fižol, grah, por, solata, rdeča pesa, zelena	krompir, redkvica, redkev, paradižnik
motovilec	por, redkvica, zelje	-
paprika	blitva, redkev, solata, špinača	fižol
paradižnik	česen, fižol, korenček, koruza, ohrovt, peteršilj, por, redkev, solata, špinača, zelena, zelje	grah, komarček, kumare, krompir, rdeča pesa, zelje
peteršilj	kumare, paradižnik, redkev	radič, solata
rabarbara	grah, nizki fižol, solata, špinača	-
radič, endivija	komarček, korenček, solata, paradižnik, visoki fižol	peteršilj, zelena
redkev, redkvica	blitva, grah, fižol, grah, jagode, korenček, ohrovt, paradižnik, peteršilj, solata, špinača, zelje	kumare
repa	fižol, solata, špinača	-
rdeča pesa	čebula, česen, kolerabica, komarček, solata	koruza, krompir, paradižnik, por, visoki fižol
špinača	krompir, paradižnik, redkvica, redkev, visoki fižol, zelje	-
zelena	fižol, ohrovt, kolerabica, paradižnik, por, solata, špinača, zelje	koruza, krompir, solata
zelje, ohrovt, cvetača	blitva, fižol, grah, jagode, krompir, korenček, komarček, kumare, redkvica, paradižnik, por, rdeča pesa, redkev, solata, špinača, zelena	čebula, česen, krompir

Vpliv dobrososedskih odnosov

Rastlina	Sosedje	Vpliv
fižol, bob	šetraj	odganja uši
jagode	čebula, por	manj bolezni in škodljivcev na jagodah
korenček	koper	za boljšo kalivost in zdravje korenčka
krompir	mrtva kopriva, hren	proti koloradskemu hrošču in boleznim
kumare	bazilika	proti boleznim na kumarah, odganja muhe in privablja žuželke, ki oprašujejo kumare
po vrtu	drobnjak	proti pepelasti plesni
po vrtu	timijan	odganja uši in polže
po vrtu	ognjič, žametovka	odganjata ogorčice (nematode)
redkvica, redkev	špinača, solata	varujeta pred boleznimi in škodljivci
solata	krebuljica	varuje pred plesnijo in ušmi na solati
zelena	kapusnice	zaščita zelene pred rjo
zelje	paradižnik, zelena	varujeta pred zeljno muho in bolhači