
Načrtovanje zasaditve in kolobarjenje

Če želimo obilen pridelek, lepe in zdrave rastline ter dobro izkoriščen prostor na zelenjavnem vrtu, moramo dobro načrtovati zasaditev. Pri načrtovanju sajenja in setve vrtnin upoštevamo kolobarjenje in sajenje vrtnin v mešane posevke.
Prednosti kolobarjenja
Kolobarjenje je metoda pri kateri vrtnine letno premikamo po gredicah v določenem zaporedju, s tem manj izčrpavamo zemljo, rastline pa optimalno izkoristijo razmere v zemlji, ki so nastale s predhodno setvijo drugih rastlin na istem mestu. S kolobarjenjem se dobro borimo tudi proti razmnoževanju škodljivcev in bolezni, ki se pojavljajo, če rastline dlje časa gojimo na istem mestu.
Kako začeti načrtovanje in kolobar?
Vrt skiciramo in ga razdelimo na dele (poljine) za kolobarjenje. Del vrta pustimo za vzgojo večletnih vrtnin (špargelj, artičoka, hren, rabarbara …), ostalo pa razdelimo na tri približno enake dele (poljine), vsakega bomo namenili za eno skupino rastlin. Ko se nasad z večletnimi vrtninami izčrpa, ga posadimo na del, ki smo ga kasneje izločili iz rednega kolobarja.
V skico vrta vrišemo grede in označimo, na kateri gredi rastejo večletne vrtnine. Nato na grede vpišemo ali vrišemo rastline (za preglednejše načrtovanje lahko uporabljamo tudi simbole), ki so trenutno na vrtu. Z drugo barvo označimo glavne posevke in naknadne, to so tisti, ki bodo na vrt prišli za glavnimi.
Skupine vrtnin glede na potrebe po hranilih delimo v tri skupine, s čimer je povezan tudi načrt kolobarja:
- Zelo zahtevne rastline (kapusnice, plodovke, bučnice, sladka koruza, krompir in mangold) sejemo in sadimo na 1. poljino, ki smo jo pognojili letos.
- Srednje zahtevne rastline (vse korenovke oz. gomoljnice, endivija, radič, kobulnice, por in visok fižol) sejemo in sadimo na tisto poljino, ki smo jo pognojili prejšnje leto.
- Nezahtevne rastline (vse vrtnine s kratko rastno dobo - solata, mesečna redkvica, nizke stročnice ter vse čebulnice razen pora) posadimo na preostalo tretjino vrta, katere nismo gnojili že 2 leti.
Posebnih in zapletenih pravil pri kolobarjenju ni, paziti moramo le, da si vrtnine, ki so v sorodu, ne sledijo na isti gredi (šele po 2-5 letih).
Primer kolobarjenja
1.poljina 1.leto
Na prvo poljino sadimo cvetačo, ohrovt, nadzemno kolerabico, zelje, buče, bučke, kumare, melone, lubenice, zgodnji krompir, špinačo, paradižnik, papriko, jajčevce, koruzo in poleg nje visok fižol.
To so največji porabniki hranil, zato jo moramo pognojiti. Če imamo na vrtu težko zemljo in gnojimo s hlevskim gnojem, gnojimo že jeseni, drugače pognojimo spomladi. Če gnojimo samo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, pognojimo s polnim odmerkom.
Kot naknaden posevek so lahko na tej poljini endivija, radič in blitva (ta je lahko tudi na naslednji poljini).
2. poljina 1.leto
Sledi 1. poljini (pognojena je bila prejšnje leto), tu pa bodo uspevale srednje zahtevne rastline: solata, brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, motovilec, špinača, por, blitva, listnate vrtnine s krajšo rastno dobo (kolerabica, solate, radič, endivija in tudi kitajsko zelje). Lahko posadimo tudi paradižnik in papriko ter bolj zahtevne korenovke (rdeča pesa, zelena, črni koren, pastinak, listnati peteršilj, koleraba in repa) in zelišča. Pridelali bomo veliko listne mase, lahko pa se zgodi, da bodo rastline vsebovale manj učinkovin.
Za določitev primernega odmerka gnojila je najbolje opraviti analizo tal, da izvemo, koliko so naša tla preskrbljena s hranili. Uporabimo lahko kupljena organska gnojila, domači kompost ali manjšo količino mineralnih gnojil.
3. poljina 1.leto
Tu sejemo in sadimo korenček, korenast peteršilj, čebulo, česen, šalotko, nizki fižol, bob, grah in druge stročnice.
Tega dela ne gnojimo, če imamo dobro vrtno zemljo niti z mineralnimi gnojili. Korenčku, korenastemu peteršilju, čebuli, česnu in šalotki lahko dodamo nekaj gnojil, ki vsebujejo veliko kalija. Stročnice bodo pripomogle k izboljšanju zemlje, saj lahko vežejo dušik iz zraka in ga porabijo za svojo rast, del pa ga pustijo za svoje naslednice. To lahko s pridom uporabimo pri načrtovanju, saj lahko stročnicam v istem letu sledijo solata, endivija, radič, motovilec, špinača ali nadzemna kolerabica.
Naslednje leto
V naslednjem letu s hlevskim gnojem pognojimo tretjo poljino, ki zato postane 1. poljina in nanjo posadimo rastline, ki spadajo nanjo. Prva poljina naslednje leto postane druga, druga poljina pa postane tretja.
Znotraj vsake poljine je več gredic in lahko kolobarimo tudi med njimi. S tem dosežemo šestletni kolobar, ki zadošča za večino vrtnin.
1 | 2 | 3 |
2 | 3 | 1 |
3 | 1 | 2 |
1 | 2 | 3 |
Dobra in slaba razmerja v kolobarju
Primeri ugodnih razmerij v kolobarju:
- 1. stročnice, 2. kapusnice
- 1. zgodnji krompir, 2. brstični ohrovt
- 1. kapusnice, 2. grah
- 1. krompir, 2. špinača
- 1. krompir, 2. zelena
- 1. zelena, 2. cvetača
- 1. zgodnja kolerabica, 2. rdeča pesa
- 1. solata, 2. rdeča pesa
- 1. kapusnice, 2. čebula
- 1. korenček, 2. čebula
Neugodna razmerja so tista, kjer si na istem zemljišču sledijo vrtnine iz iste botanične družine (npr. krompirju sledi paradižnik, paprika ali jajčevec ter čebula sledi poru). Zapomniti si je potrebno, da se čebulnice in stročnice med seboj ne marajo.
Najpreprostejši kolobar je tisti, pri katerem upoštevamo rastlinske dele, ki jih uživamo, npr. plodovke ali semena, cvetnice, rastline z užitnimi listi ter korenovke in gomoljnice.
Dobri in slabi sosedi na vrtu
V zadnjem času so priljubljeni mešani posevki, kjer upoštevamo odnose med rastlinami, takšen način vrtnarjenja pa ima več prednosti. Ker so tla bolj zasedena z rastlinami, je manj izsuševanja tal in plevela, rastline pa druga drugo varujejo pred vetrom, mrazom, škodljivci in boleznimi.
Pri dobrih sosedih so rastline zaradi dobrih medsebojnih vplivov bujnejše, korenine pa so zaradi prepletanja bolje razvite. Nasprotno je pri slabih sosedih, kjer se zaradi slabih medsebojnih vplivov rastline ne razvijajo dobro.
Vrtnarjenja z mešanimi posevki se lotimo tako, da izberemo glavni posevek, mu določimo mesto na gredi, nato pa zraven sadimo dobre rastlinske sosede. Pozorni moramo biti le, da imajo vse rastline dovolj svetlobe. Gnojimo glede na glavni posevek, ostale rastline pa gnojimo z manjšimi odmerki.
Vrtnina | Dobri sosedi | Slabi sosedi |
beluš (špargelj) | grah, kolerabica, nizki fižol, solata | - |
blitva | čebula, fižol, kapusnice, korenček, paprika, solata | rdeča pesa, špinača |
buče, bučke | čebula, fižol | - |
čebula, šalotka | bučke, jagode, jajčevec, korenček, kumare, paprika, paradižnik, rdeča pesa, solata, špinača | fižol, grah, krompir, ohrovt, zelje |
črni koren | gnojene okopavine, por, solata, stročnice | - |
česen, por | jagode, kolerabica, korenček, paradižnik, peteršilj, solata, zelena | čebula, fižol, grah, rdeča pesa |
fižol | blitva, kumare, krompir, paradižnik, redkvica, redkev, rdeča pesa, solata, zelena | grah, čebula, česen, komarček |
grah | redkvica, solata | čebula, česen, fižol, paradižnik |
hren | krompir | - |
jajčevec | možne so vse kombinacije | - |
kolerabica | črni koren, fižol, grah, krompir, paradižnik, por, redkev, solata, špinača, zelena | - |
korenček | blitva, čebula, česen, grah, paradižnik, por, redkev, redkvica, zelnate rastline | rdeča pesa |
krompir | fižol, hren, kolerabica, špinača | paradižnik, grah, kumare, bučke, rdeča pesa, zelena |
kumare | česen, čebula, fižol, grah, por, solata, rdeča pesa, zelena | krompir, redkvica, redkev, paradižnik |
motovilec | por, redkvica, zelje | - |
paprika | blitva, redkev, solata, špinača | fižol |
paradižnik | česen, fižol, korenček, koruza, ohrovt, peteršilj, por, redkev, solata, špinača, zelena, zelje | grah, komarček, kumare, krompir, rdeča pesa, zelje |
peteršilj | kumare, paradižnik, redkev | radič, solata |
rabarbara | grah, nizki fižol, solata, špinača | - |
radič, endivija | komarček, korenček, solata, paradižnik, visoki fižol | peteršilj, zelena |
redkev, redkvica | blitva, grah, fižol, grah, jagode, korenček, ohrovt, paradižnik, peteršilj, solata, špinača, zelje | kumare |
repa | fižol, solata, špinača | - |
rdeča pesa | čebula, česen, kolerabica, komarček, solata | koruza, krompir, paradižnik, por, visoki fižol |
špinača | krompir, paradižnik, redkvica, redkev, visoki fižol, zelje | - |
zelena | fižol, ohrovt, kolerabica, paradižnik, por, solata, špinača, zelje | koruza, krompir, solata |
zelje, ohrovt, cvetača | blitva, fižol, grah, jagode, krompir, korenček, komarček, kumare, redkvica, paradižnik, por, rdeča pesa, redkev, solata, špinača, zelena | čebula, česen, krompir |
Vpliv dobrososedskih odnosov
Rastlina | Sosedje | Vpliv |
fižol, bob | šetraj | odganja uši |
jagode | čebula, por | manj bolezni in škodljivcev na jagodah |
korenček | koper | za boljšo kalivost in zdravje korenčka |
krompir | mrtva kopriva, hren | proti koloradskemu hrošču in boleznim |
kumare | bazilika | proti boleznim na kumarah, odganja muhe in privablja žuželke, ki oprašujejo kumare |
po vrtu | drobnjak | proti pepelasti plesni |
po vrtu | timijan | odganja uši in polže |
po vrtu | ognjič, žametovka | odganjata ogorčice (nematode) |
redkvica, redkev | špinača, solata | varujeta pred boleznimi in škodljivci |
solata | krebuljica | varuje pred plesnijo in ušmi na solati |
zelena | kapusnice | zaščita zelene pred rjo |
zelje | paradižnik, zelena | varujeta pred zeljno muho in bolhači |

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.
Hanna Rion
Oddaj komentar