Aleksandra Lah Šteblaj

Rada imam delo na vrtu,
sveže doma pridelane zelenjave pa se veseli vsa družina.

Domov / Tradicionalni vrt / Vse o paradižniku

07 . jun

Vse o paradižniku


Paradižnik je zelo priljubljena, a hkrati zahtevna vrtnina. Potrebuje veliko vode in toplote, najbolje uspeva v dobrih odcednih tleh bogatih s humusom. Gojimo ga lahko na več načinov, na prostem, v zavarovanem prostoru ali pa celo hidroponsko. Najpogosteje ga ogrožajo bolezni kot so plesen, uvelost in črno listna pegavost, najbolj pomembna in efektivna zaščita pred njimi pa je preventiva.

Kam spada

Paradižnik skupaj s papriko, jajčevcem in krompirjem spada v družino razhudnikovk.  V tej družini, ki je razširjena po vsem svetu, je 90 rodov in 2000-3000 različnih vrst. Poleg omenjenih v to družino spadajo še tobak (Nicotiana), kristavec (Datura), volčja češnja (Atropa belladonna), volčje jabolko (Physalis) in še mnoge druge.

Izvor in zgodovina pridelave

V Sloveniji je paradižnik poznan pod različnimi imeni: paradajz, maslenika, pomodori in rajsko jabolko. Kdaj natanko je prišel v Slovenijo, se ne ve. Predvidevajo, da so ga k nam prinesli sredi 19. stoletja. Izvira iz Južne Amerike (področje od Mehike do Peruja), v  Evropo pa ga je človek prinesel okoli leta 1520, nato pa so ga kar 300 let gojili le kot okrasno rastlino. Leta 1880 so ga v Angliji pričeli gojiti pod steklom in ga tako lahko pridelovali preko celega leta. Pri nas ga lahko gojimo na prostem preko rastne sezone, v zavarovanih prostorih pa preko celega leta.

Značilnosti rastline

Paradižnik gojimo zaradi njegovih slastnih plodov, ki so različnih oblik in velikosti. Rastlina paradižnika ima dlakavo, pri dnu olesenelo steblo in je visoka od 50 do 250 cm. Ima dobro razvit koreninski sistem, ki je lahko globok tudi do 150 cm.

Pri paradižniku srečamo dva osnovna tipa listov, in sicer pravilen list (liho pernat in razrezan) in nepravilen krompirjev list.

Paradižnik je samooploden in je toplotno zahtevna vrtnina. Za vznik potrebuje temperature nad 10°C, optimalna temperatura za vznik je 25°C. Če temperatura pade pod 10°C rastlina ne raste več, optimalna temperatura za rast je od 21 – 27°C. Te temperature so tudi optimalne za cvetenje, paradižnik ne cveti več, če temperature padejo pod 15°C. Če so na rastlini že plodovi in se temperatura spusti pod 13°C, lahko pride do odpadanja plodov, pri previsokih temperaturah (nad 30°C) pa nastane manj plodov.

Glede na obliko rasti ločimo:

•    nizek – grmičast paradižnik(determinanten), ki zraste od 50 do 100 cm visoko in ima razvejano steblo (3 do 5 vejic, ki zaključijo rast s cvetnim grozdom),
•    visok paradižnik (nedeterminanten), ki ga gojimo eno ali dve stebli, in zraste  od 80 do 250 cm visoko.

Determinantni paradižnik razvije cvet po razvoju petega do osmega lista in potem naprej za vsakim ali za vsakim drugim listom. Visok (nedeterminantni) paradižnik razvije prvi cvet po desetem do štirinajstem listu ter potem za vsakim tretjim do četrtim listom.

Paradižnikov plod se imenuje jagoda in je lahko, kot smo že omenili, različnih oblik: od ploščate, okrogle, hruškaste, podolgovate, do nepravilnih oblik.

Sajenje paradižnika

Sadika

Rastline paradižnika si lahko pridelamo sami ali pa kupimo sadike. Vzgoja iz semena ni zahtevna. Seme sejemo v zabojčke od sredine februarja naprej. Ko se prikažejo štirje listi, rastlinico prepikiramo v manjši lonček. Šele ko se razvije 8. list, paradižnik presadimo v večje lončke, kjer počakajo do končnega sajenja (na prosto ali v posodo).

Zasaditev na prosto

Na prosto ga presadimo po »ledenih možeh«, na Primorskem lahko že prej, odvisno od temperature. Na prosto ga sadimo v globoke jame. Jama mora biti dovolj globoka, da vanjo spravimo celoten koreninski sistem in steblo do prvih listov.

Hranilne snovi

Paradižnik uspeva v dobrih odcednih tleh bogatih s humusom. Optimalne pH tal je med 6 in 7. Pomagamo si lahko z gojenjem v loncih ali z dodajanjem izboljševalcev tal. Potrebuje tudi veliko hranilnih snovi, zato jih je potrebno  že ob sajenju dobro pognojiti, kasneje pa redno dognojevati. Gnojimo ga z dozorelim hlevskim gnojem, organskimi ali mineralnimi gnojili, pri tem pa moramo upoštevati založenost zemljišča s hranili.

Lahko uporabimo Substralov BIO substrat za paradižnike in zelenjavo. Ker je obogaten s 100% organskim gnojilom Substral, je idealna osnova za rast zaradi uravnotežene oskrbe z vodo in hranilnimi snovmi.

 

Zalivanje

Paradižniki in tudi druge plodovke potrebujejo veliko vode! Zaradi pomanjkanja lahko pride do odpadanja plodov ali pa se le ti drobni. Če je vlage preveč se pojavijo različne bolezni, tako na rastlini kot na plodovih, ali pa pričnejo plodovi pokati.

Ko jih zalivamo jih je potrebno zaliti temeljito, bolje jih je zalivati 3x tedensko in takrat obilno kot vsak dan po malo.

Ob vsakem drugem ali tretjem zalivanju lahko vodi za zalivanje dodamo tekoče organsko mineralno gnojilo za paradižnike in zelišča ali univerzalno tekoče mineralno gnojilo za vrt.

V izogib napornemu in neprijetnemu pletju lahko na gredo položimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelom, ogreje tla in zadržuje vlago.

Opora

Rastline paradižnika so lahko grmičaste ali visoke. Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in jih ne pinciramo in ne vršičkamo.  Visoke vrste potrebujejo oporo,  jih redno pinciramo (odstranjujemo stranske poganjke, ki odganjajo iz zalistnikov) in po potrebi tudi vršičkamo. To počnemo, da povečamo zgodnost in izenačenost dozorevanja.

Poglejte, kako smo posadili paradižnik na Substralov tradicionalni vrt.

Načini in oblike gojenja

Paradižnik gojimo na več načinov:

• na prostem z gojenjem sadik (najbolj razširjeno),
• direktna setev paradižnika na prostem (povsod pri nas ni možno),
• gojenje paradižnika v zavarovanem prostoru (manjša možnost okužbe z različnimi boleznimi),
• hidroponsko.

Sajenje paradižnika v posode

Izbrati moramo primerno veliko posodo, najboljše so glinene. Na dno posode natresemo nekaj debelejšega proda , da poskrbimo za drenažo, nato pa dodamo substrat za paradižnike in plodovke.

V posodo damo sadiko paradižnika jo rahlo pritisnemo ob podlago in nato posodo napolnimo z zemljo, vendar ne čisto do vrha. Ob sajenju lahko dodamo v posodo gnojilo za paradižnik-granulat.

Kasneje rastline dognojujemo s tekočimi organskimi mineralnimi gnojili za paradižnike in zelišča ali vrt.

 

Paradižniki, ki rastejo v posodah potrebujejo večje količine vode, kot tisti, ki rastejo na prostem.

Plodovi dozorevajo postopoma, obiramo jih šele, ko so povsem zreli, kajti šele takrat razvijejo svojo pravo aromo.

Poglejte, kako smo paradižnik posadili v posodo skupaj z dobrima sosedoma, baziliko in solato.

VIDEO Davor 

Bolezni

Najpogosteje ga ogrožajo bolezni kot so paradižnikova plesen, uvelost in alternarijska pegavost.

Preventiva proti boleznim na paradižniku:

•    Obvezno upoštevajte kolobar! Pazite, da ga ne posadite na isto mesto, kjer so bile v pretekli sezoni druge plodovke (bučke, jajčevci,…) ali krompir.
•    Zagotovite mu sončno lego.
•    Ob zasaditvi dodajte kakovosten substrat, ki ob večjih padavinah dobro odceja vodo.
•    Zalivajte le ob steblu, ne pršite po listih in plodovih.
•    Pobirajte odstranjujte poškodovane plodove in bolne liste.
•    Redno ga privezujte, da bo imel oporo.
•    Odstranjujte stranske poganjke za zagotavljanje zračnosti in prehoda sončnim žarkom.
•    Zalivajte ga redno (paradižniku škodi velika suša ali prekomerno deževje).
•    Redno mu dodajajte hranila.

Več o tem, katere bolezni prežijo na paradižnik in kako jih zdravimo, je pojasnil naš agronom Janez Čuk. Oglejte si video.

Ali ste vedeli …

• ... da paradižnik vsebuje približno 94 % vode, okoli 1 % beljakovin,  0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov tertudi veliko vitamina A in C?
• ... da mu rdečo barvo mu daje karotenoid likopen, njegova vrednost pa je najvišja poleti, ko je največ sonca?
• ... da je likopen pomemben , ker lahko sam ali v kombinaciji z drugimi hranilnimi snovmi poveča zaščitni faktor kože (zaščita pred škodljivimi sončnimi žarki)?
• ... da je paradižnik poleg likopena tudi bogat vir drugih hranilnih snovi, ki se pri pospeševanju zdravja in vitalnosti med sabo dopolnjujejo?
• ... da vsebuje malo kalorij, veliko prehranske vlaknine, kalija in drugih mineralov?
• ... da vsebuje tudi določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na naše notranje organe?


Oddaj komentar

image

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.

Hanna Rion

Si želiš prejemati vrtnarske nasvete in informacije o popustih?

Ikona poštePrijavi se na E-novice!

Kuverta

Že vrtnariš?

Prijavi se na prejemanje e-novičk in spremljaj naše vrtičkarje in Substralove strokovnjake.

Redno te bomo obveščali o naših vrtnarskih podvigih, ti pomagali z veliko koristnimi vrtnarskimi nasveti in poskrbeli za številne ugodne nakupe.

Zapri okno