Aleksandra Lah Šteblaj

Rada imam delo na vrtu,
sveže doma pridelane zelenjave pa se veseli vsa družina.

Domov / Tradicionalni vrt / Vrtne jagode

07 . jun

Vrtne jagode


Jagode so najbolj priljubljeno jagodičevje v domačem vrtu. Za gojenje ne potrebujejo veliko prostora, zelo dobro pa se tudi prilagajajo talnim in podnebnim razmeram. Prve vrtne jagode, kot jih poznamo danes, so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod, v Franciji leta 1750. Danes imamo na izbiro številne sorte, najbolj cenjene pa so tiste, ki rodijo poleti. Mesečne ali večkrat rodne jagode podaljšajo sezono obiranja vendar njihov pridelek ni tako obilen, plodovi pa so v primerjavi s poleti zorečimi sortami manjši in manj sladki.

Sajenje jagod na vrtu

Poglejte, kako smo jagode posadili na Substralov EKO vrt.

Lega

Jagodam ustreza sončna in zavetna lega. Na gredi, kamor jih bomo posadili, nekaj let pred tem ne smemo gojiti krompirja, paradižnika, krizantem ali jagod (bolezni). Tla naj bodo rahla do srednje težka, rahlo kisla (pH 5,5-6,5) z veliko organske snovi in dobro odcedna. Jagode preživijo tudi zimske temperature do –25°C (korenine pomrznejo, ko temperatura tal pade pod -8°C).

Priprava grede

Gredo oz. greben, na katerega bomo jagode posadili, pripravimo vsaj mesec pred sajenjem. Odstranimo vse plevele, zemljo prekopljemo in na 1 m3 zemlje dodamo vedro komposta ali dobro preperelega gnoja.

Na gredo oz. greben najprej položimo črno folijo, ki preprečuje rast plevelom, zadržuje vlago v tleh in ščiti plodove pred prstjo in polži. Jagode sadimo v reže, ki so v foliji že narejene ali pa reže naredimo sami. Zastiranje je pri jagodah pomembno tudi zato, ker z njim preprečimo, da bi plodovi prišli v stik z zemljo in gnili. Za zastiranje lahko uporabimo tudi slamo, lubje ali sekance, ki jih dodamo, ko se jagode začnejo debeliti.

Sajenje

Sadimo jih na razdaljo 0,2-0,4 x 0,2-0,4 m. Sadimo lahko sadike z golimi koreninami ali pa sadike iz lončkov. Pri sajenju sadik z golimi koreninami najprej v sadilni jami oblikujemo manjši greben na katerega položimo sadiko. Paziti moramo, da korenine enakomerno razprostremo na vse strani in da je koreninski vrat na isti višini, kot površina. Jamo nato zasujemo, pohodimo tla nad koreninami in sadiko temeljito zalijemo.

Če sadimo sadike, ki rastejo v lončkih, je potrebno izkopati nekoliko večjo sadilno jamo in na dno damo nekaj zemlje ali že pripravljene sadilne mešanice. Nato vzamemo sadiko iz ločka in jo položimo v jamo. Koreninski vrat mora biti tu nekoliko nižje od površine. Jamo zasujemo z sadilno mešanico in temeljito zalijemo.

Sadike z golimi koreninami sadimo konec avgusta, sadike iz lončkov pa lahko ob ustreznem vremenu sadimo preko celega leta.

Zalivanje in odstranjevanje plevela in pritlik

Na novo posajene rastline je potrebno redno zalivati, prav tako starejše v primeru suše. Zalivamo jih vedno zjutraj, da se do večera rastline osušijo (bolezni). Izogibati se moramo temu, da omočimo plodove (nastanek bolezni).

Ker so jagode nizko rastoče rastline, je potrebno redno odstranjevati plevele, saj drugače pride do občutnega zmanjšanja pridelka. Pri odstranjevanju plevela z okopavanjem moramo paziti , da ne poškodujemo korenin ali koreninskega vratu.

Večina rastlin oblikuje pritlike, ki jih lahko odstranimo ali pa ne. Priporoča se odstranjevanje, saj je drugače oteženo okopavanje in odstranjevanje plevelov, pa tudi pridelek je manjši in jagode so bolj drobne.

Gnojenje

Jagode gnojimo v marcu ali aprilu, pri tem pa pazimo, da gnojilo ne pade na liste. Gnojimo jih še enkrat po prvem obiranju.

Na primeru naše zasaditve jagod na Substralovem tradicionalnem vrtu si oglejte, kakšne so razlike med gnojili.

Obiranje

Ko plodovi enkrat dosežejo svojo velikost zorijo zelo hitro, zato je potrebno rastline pregledati vsak dan in obrati zrele jagode. Obiramo jih zjutraj, ko so plodovi suhi. Obrane plodove zaužijemo čim prej. Za nekaj dni jih lahko shranimo tudi v hladilnik, lahko pa jih predelamo v marmelade, sokove, kompote, lahko jih tudi zamrznemo. Pred pranjem in shranjevanjem ne smemo odstraniti »muhe«, ker drugače v plod vstopi voda.

Gojenje v loncih

Jagode lahko gojimo tud v loncih, koritih, visečih košarah in vrečah s kompostom.
Poleg dekorativne vrednosti, ima gojenje v  loncih tudi nekaj drugih prednosti: ni težav s polži, obiranje je lažje in tudi varstvo pridelka pred pticami je bolj enostavno.  Moramo pa biti pri gojenju v loncih bolj pozorni na oskrbo z vodo.

Poglejte, kako smo na balkon Substralove vrtnarke Eme posadili jagode sorte Elan in Toscana.

Škodljivci

Na jagodah največ težav povzročajo polži, pogoste so tudi listne uši in pršice, med boleznimi pa siva plesen in listna pegavost. Za polže lahko uporabimo Vabo Limex, ki je ni potrebno potresite med rastline, zadostuje že, da jo potresemo ob gredico, no potko. Vaba polžu diši in ga privabi. Deluje hitro in učinkovito. Vaba vsebuje zelo grenko snov, ki preprečuje, da bi jo zaužili otroci ali domače živali. Prav tako ni nevarna ježem in drugim koristnim živalim.


Jagode škropimo po potrebi ob pojavu bolezni oz. škodljivcev, paziti moramo na karenčno dobo.


Oddaj komentar

image

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.

Hanna Rion

Si želiš prejemati vrtnarske nasvete in informacije o popustih?

Ikona poštePrijavi se na E-novice!

Kuverta

Že vrtnariš?

Prijavi se na prejemanje e-novičk in spremljaj naše vrtičkarje in Substralove strokovnjake.

Redno te bomo obveščali o naših vrtnarskih podvigih, ti pomagali z veliko koristnimi vrtnarskimi nasveti in poskrbeli za številne ugodne nakupe.

Zapri okno