Ana Tekavčič

Svojima otrokoma želim
zagotoviti najboljše, svežo doma pridelano hrano.

Domov / Eko vrt / Spravilo in shranjevanje zelišč

08 . jul

Spravilo in shranjevanje zelišč


Začetek poletja je čas, ko pričnemo s spravilom in shranjevanjem zelišč. Shranjujemo tisti del rastline, ki vsebuje največ učinkovin. Kakovost in količina učinkovin niha glede na del dneva. Eterična olja, ki so najpogostejše učinkovine so zelo hlapljive in se hitro razgradijo, zato je potrebno spravilu in shranjevanju posvetiti posebno pozornost.

V času sezone sveža zelišča uporabljamo predvsem v kuhinji, lahko pa si iz svežih zelišč (meta, melisa, kopriva) pripravimo čaj. Osnovno pravilo, ki ga moramo pri nabiranju zelišč upoštevati je, da nikoli ne poberemo več kot tretjino vseh listov na rastlini oz. da odrežemo zelišče najmanj 5 cm nad tlemi. Tudi če ima rastlina več vrhov ne porežemo vseh, temveč odrežemo le enega ali dva. Sveža zelišča lahko nekaj časa hranimo kot šopek ali pa jih zapremo v plastično vrečko, ki jo damo v hladilnik (peteršilj, pehtran, drobnjak).

Največ učinkovine se v rastlini nahaja tik pred cvetenjem oz. med njim. Rastline odrežemo 5 do 10 cm nad tlemi, da si lažje opomorejo in ponovno obrastejo. Rastlin ne pulimo in jih ne nabiramo takoj po dežju, ker so takrat vlažne in se počasneje sušijo. Poleg tega je tudi večja verjetnost da jih napade plesen. Tudi, ko sonce najbolj žge jih ne nabiramo, saj takrat izgubljamo dragocene učinkovine. Celo rastlino ali liste nabiramo zgodaj dopoldan, ko se rosa posuši in sonce še ni premočno.

Nabrana zelišča v tanki plasti odlagamo v zračne košare ali na pladnje. Tako nabrana zelišča je potrebno čim prej pripraviti na sušenje, da ne pride do fermentacije in s tem izgube dragocenih učinkovin.

Cvetove nabiramo, ko so odprti (takrat imajo navadno največ učinkovin). Najbolje je to storiti  dopoldan, takoj ko izgine rosa. Cvetove, ki se ponoči zaprejo oz. cvetove, ki se zaprejo ob veliki vročini, obiramo takrat, ko se odprejo. S cvetovi ravnamo kar se da previdno, ker so zelo občutljivi.

Plodove in semena nabiramo, ko so popolnoma dozoreli. Takrat ponavadi spremenijo barvo. Še posebej moramo bit pozorni na seme. Ko se seme začne osipati je ravno pravi čas za nabiranje. Za razliko od nabiranja listov in cvetov to naredimo zjutraj, ko je rosa še prisotna (takrat je nevarnost osipanja najmanjša).

Korenine vsebujejo največ učinkovin pozno jeseni, ko se rastlina pripravlja na počitek) oz. zgodaj  spomladi preden ponovno odžene. To je tudi najbolj primeren čas za spravilo. S korenin je potrebno po izkop odstraniti zemljo, včasih jih je potrebno umiti z mrzlo vodo.

Zelo pomembno pri spravilu je, da z zelišči ravnamo čim bolj nežno. Zato tudi če potrebujemo samo liste, porežemo stebla, jih posušimo in šele nato z njih odstranimo liste (sveži listi melise, če se jih dotikamo radi počrnijo).

Sušenje je tradicionalen način predelave in spravila zelišč. S pravilnim postopkom preprečimo izgubo učinkovin in nevarnosti da pride do razvoja plesni.

Zelišča sušimo v zračnem prostoru, kjer ni direktnega sonca. Zračen prostor potrebujemo zato da izpari vlaga, neposredni sončni žarki pa pospešijo razgradnjo in s tem izgubo učinkovin. Pod njihovim vplivom pa se tudi spremeni barva zelišč. Zelišča razporedimo na čisto površino v tanki plasti. Še najbolje je, če si za sušenje pripravimo ali kupimo že narejene okvirje za sušenje. Okvirji naj imajo mrežasto dno, da bo zrak lahko krožil. Take okvirje lahko tudi naložimo tudi drug na drugega. Manjše količini rastlin, lahko povežemo v šopke in jih obesimo v suh in zračen prostor. Nekateri zelišča sušijo tudi v posebnih sušilnikih za sadje ali v kuhinjski pečici pri minimalni temperaturi in odprtih vratih. Lahko jih posušite tudi v mikrovalovni pečici. Pri tem načinu sušenja morate biti pozorni na temperaturo sušenja, ki ne sme preseči 40°C, izjeme so pri sušenju lubja in korenin, ki jih lahko sušimo do temperature 60°C. Sušenje lahko traja od nekaj ur pa do nekaj tednov. Zelišča so primerno suha, ko se lahko lomijo in se ne zdrobijo v prah. Stebla ne smejo biti upogljiva in korenine ne smejo biti mehke. Tako stebla kot korenine se morajo ob poskusu prelomiti. Seme mora biti pred pravilom popolnoma suho (sušenje lahko traja tudi do 2 tedna).

Suha zelišča shranjujemo v ustrezne posode s pokrovom ali papirnate vrečke. Hranimo jih v zaprtih omarah ali v temnih prostorih, kjer ni vlage (nevarnost plesni). Drugače jih lahko shranjujemo tudi v steklenih posodah (temno steklo) ali lesenih oz. pločevinastih škatlah.

»Čas trajanja« je različen, kuhinjska zelišča zamenjamo vsako sezono, v farmaciji imajo rok trajanja bolj natančno določen (največ 2 leti). Tudi kasneje zelišč ni potrebno zavreči, saj jih lahko uporabimo za kopeli ali obkladke.

Zelišča, ki jih uporabljamo sveža (začimbe) lahko tudi zamrznemo. Sveže nabrana zelišča speremo, posušimo jih damo v vrečko in zamrznemo.  Lahko jih tudi sesekljamo in zamrznemo v posodici za led. Tako si lahko pripravimo tudi mešanico zelišč.


Oddaj komentar

image

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.

Hanna Rion

Si želiš prejemati vrtnarske nasvete in informacije o popustih?

Ikona poštePrijavi se na E-novice!

Kuverta

Že vrtnariš?

Prijavi se na prejemanje e-novičk in spremljaj naše vrtičkarje in Substralove strokovnjake.

Redno te bomo obveščali o naših vrtnarskih podvigih, ti pomagali z veliko koristnimi vrtnarskimi nasveti in poskrbeli za številne ugodne nakupe.

Zapri okno