Ana Tekavčič

Svojima otrokoma želim
zagotoviti najboljše, svežo doma pridelano hrano.

Domov / Eko vrt / Sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk in ostalih plodovk

12 . maj

Sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk in ostalih plodovk


Pravilno in pravočasno sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk, lubenic, jajčevca in ostalih plodovk je ključno za dober pridelek. Pomembena je tudi izbira kvalitetne sadike. Če poskrbite še za primerno gnojenje in dognojevanje, je pridelek zagotovljen. Ne pozabite upoštevati tudi pravilne razdalje sajenja med paradižniki, papriko, kumarami, bučkami in ostalimi plodovkami.

©Davor Špehar, Zeleni svet

Kdaj sadimo paradižik, kumare, bučke in ostale plodovke?

S sajenjem plodovk je v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja. Takrat se dnevne temperature gibljejo pod 20 °C, nočne pa ne padejo pod 10 °C. Najbolj občutljive na hladna tla so paprike in kumare. Zastoj v rasti lahko pričakujemo tudi pri melonah in lubenicah, ki so tudi toplotno občutljive vrtnine.

Če paradižnik presajamo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo primerno, prvi cvetovi odpadejo oziroma se sploh ne oblikujejo. Pridelek torej ne bo bolj zgoden, lahko je celo poznejši. Enako velja, če presajamo prevelike sadike. Paradižnik, ki je podvržen temperaturnemu stresu ima poleti več težav z boleznimi.

S prehitrim sajenjem v hladna tla sadike zastanejo v rasti, korenine se ne razvijejo, več težav imamo tudi z boleznimi in škodljivci v poletnem času, saj sadika ni v optimalni kondiciji.

Izbira kakovostne sadike paradižnika in ostalih plodovk

Pri sajenju paradižnika in ostalih plodovk izbiramo sadike z dobro koreninsko grudo, ki rastejo v večjih lončkih. Take sadike imajo močnejše korenine in so bolj kakovostne od sadik v kultipakih. Izogibamo se sadikam, ki imajo razvite cvetove in plodove. Dobra sadika naj ima čim bolje razvit koreninski sistem in ne prevelik nadzemni del.

Korenine naj bodo bele, če rumenijo, so nekoliko oranžne ali rjave, je sadika zastarana in pridelek bo slabši. Korenine naj bodo tudi dobro prepletene, sadike pa ne prevelike. Slednje še posebno velja za paradižnik, kumare, paprike in ostale plodovke.

Priprava tal in gnojenje

Tla za paradižnik in ostale plodovke pripravimo v suhem vremenu, ko se orodja in obutve zemlja ne oprijema. Za gnojenje manjših površin uporabimo organsko gnojilo drobnejše granulacije (BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke). Na večjih gredicah uporabite konjski gnoj v obliki pelet in ga vdelajte v zgornji sloj tal. Konjski gnoj v peletih je brez semen plevelov.

KLIKNITE TUKAJ za BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke (manjše površine) - do 20. 5. lahko izkoristite 20 % popust v prodajalnah KZ Medvode. Natisnite kupon za popust!
KLIKNITE TUKAJ za BIO konjski gnoj v peletih (večje površine)

Takoj po sajenju in mesec dni po presajanju poskrbite za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom za paradižnik in zelišča.

 

S tekočim organskim gnojilo skrbimo za redno dognojevanje v 10 dnevnih presledkih. Tekoče organsko gnojilo  vsebuje veliko kalija, ki pospešuje zorenje in izboljšuje okus pridelkom. Za gnojenje paradižnika in zelenjave ter drugih rastlin zmešamo 14 ml  gnojila z 1 litrom vode.

Sadike se bodo bolje razvile, če jim ob sajenju v sadilno jamo dodate BIO substrat za paradižnik in zelenjavo, ki je sestavljen iz šote, lesnih vlaken, komposta in kamene moke. V sadilne jame ga dodajamo paradižniku, papriki, kumaram, bučkam in ostalim plodovkam.

Sajenje paradižnika, kumar in paprike

Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Kumare na prosto sejemo po 1. maju, ko se tla že dovolj ogrejejo. Sadike, ki jih vzgojimo ali kupimo sadimo takrat kot paradižnik in ostale plodovke.

Šele sredina maja je čas, ko papriko, paradižnik, kumare in ostale plodovke sadimo v vrt. Hitenje s sajenjem se v slabih letih (ohladitve v maju) ne obrestuje, saj vrtnine zastanejo v rasti, so tudi bolj občutljive na bolezni in škodljivce.

Tabela 1: Razdalja sajenja med paradižniki, papriko, kumarami, bučkami in ostalimi plodovkami

Vrtnina                      
Razdalja med vrstami (cm) Razdalja v vrsti (cm)            
Paradižnik    70    50
Kumare (na opori) 100 50
Paprika   50 50
Jajčevec 70 40
Lubenice in melone  100 50
Bučke (vrežaste) 150 50
Bučke (grmičaste) 50 40
Feferoni in čiliji  60 40

Pri vseh plodovkah priporočamo kombinacije z njihovimi dobrimi sosedi. Kombiniramo z različnimi vrtninami zelišči in cvetlicami.

KLIKNITE TUKAJ in posredovali vam bomo tabelo dobrih in slabih sosedov vrtnin in zelišč.

Sajenje bučk, lubenic in melon

Buče na prosto sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na 15 °C, to je običajno po 1. maju. Če jih sejemo v prehladno zemljo kalijo počasi in zgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni. Sadike na prosto presajamo po 15. maju, tako kot ostale plodovke.

Lubenice na prosto sadimo in sejemo v maju, ko mine nevarnost slane. Če jih sadimo prehitro in jih ujame obdobje hladnega vremena se bo rast ustavila. V celinskem delu Slovenije vzgajamo lubenice iz sadik, da pravočasno dozorijo.

Melone največkrat sadimo s sadikami s koreninsko grudo. Na prosto jih v celinskem delu sadimo v drugi polovici maja, ko mine nevarnost slane. Običajno jih sadimo takrat, ko sadimo paradižnik,  feferone, papriko, jajčevce, kumare in bučke.

Sajenje feferonov, čilijev in jajčevca

Feferone in čilije v vrtu sadimo do prvih kličnih listov. Razdalje za sajenje v vrtu so podane v zgornji tabeli. V posodo ali korito premera in globine 50 cm posadimo dva feferona. Tudi v zabojček jih sadimo dovolj narazen, v 80 cm zabojček posadimo dva feferona in eno dišavnico.

Tudi jajčevec presajamo na prosto po sredini meseca maja. V letih, ko ni dovolj toplote, ter prevladuje deževna, hladna pomlad in konec poletja jajčevec ne uspeva najbolje. Ugaja mu vlažno in toplo podnebje, z dnevnimi temperaturami okrog 25 °C, tudi nočne temperature naj ne bodo prenizke, če se gibljejo okrog 17 °C se bo počutil najbolje. Zaradi temperaturnih zahtev je v celinskem delu bolj priporočljiva pridelava v rastlinjaku.

Zeleni svet priporoča:

Paradižnik, kumare, papriko, bučke in ostale plodovke sadimo v primerno topla tla. Za osnovno gnojenje uporabimo organska gnojila drobnejše granulacije (BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke). Na večjih gredicah uporabite konjski gnoj v obliki pelet. Takoj po sajenju in mesec dni po presajanju poskrbite za dognojevanje s tekočim organskim gnojilom za paradižnik in zelišča. Sadike se bodo bolje razvile, če jim ob sajenju v sadilno jamo dodate BIO substrat za paradižnik in zelenjavo.

KLIKNITE TUKAJ za BIO substrat za paradižnik in zelenjavo (zemlja)
KLIKNITE TUKAJ za BIO gnojilo za paradižnik in ostale plodovke (manjše površine)
KLIKNITE TUKAJ za BIO konjski gnoj v peletih (večje površine)
KLIKNITE TUKAJ za tekoče organsko gnojilo za paradižnike in zelišča (dognojevanje)

©Davor Špehar, Zeleni svet


Oddaj komentar

image

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.

Hanna Rion

Si želiš prejemati vrtnarske nasvete in informacije o popustih?

Ikona poštePrijavi se na E-novice!

Kuverta

Že vrtnariš?

Prijavi se na prejemanje e-novičk in spremljaj naše vrtičkarje in Substralove strokovnjake.

Redno te bomo obveščali o naših vrtnarskih podvigih, ti pomagali z veliko koristnimi vrtnarskimi nasveti in poskrbeli za številne ugodne nakupe.

Zapri okno