Aleksandra Lah Šteblaj

Rada imam delo na vrtu,
sveže doma pridelane zelenjave pa se veseli vsa družina.

22 . apr

Polži


Ko zagledate objedene liste in na njih značilne srebrne lesketajoče se sledi, ki vam pokažejo od kod prihajajo in kam se po obilnem obroku umaknejo, vam je povsem jasno. Prišla je pomlad in vrnili so se polži. Polži so ena največjih in najbolj trpežnih nadlog, ki lahko prizadenejo vrtičkarje.

Ne glede na to, koliko škode nam naredijo, jih ne želimo popolnoma iztrebiti, temveč samo omejiti škodo, ki jo povzročajo. Polži imajo navkljub slabemu slovesu, skupaj z deževniki pomembno vlogo pri nastajanju humusa. Poleg tega odstranjujejo različne ostanke, tako rastlinske kot živalske, ter se prehranjujejo z glivami, algami in lišaji. Pomagajo celo pri prenašanju cvetnega prahu in s tem pri opraševanju. Da bi bili v boju za lepe rastline uspešnejši od njih, je dobro poznati nekaj osnovnih značilnosti in navad, ki jih imajo.

Vrste polžev

Po domače delimo polže na tiste »s hišico« in tiste »brez hišice«. Nekoliko bolj natančno jih razdelimo na polže golače (to so tisti brez hišic), ki se naprej delijo še na lazarje in slinarje.

Lazarji so kot smo že omenili brez hišic, pri nas sta najbolj pogosta veliki rdeči lazar in v zadnjem času španski oz. portugalski lazar. Med slinarji pa so pri nas najbolj pogosti mrežasti, veliki in poljski slinar. Polži brez hišice spadajo med najbolj škodljive vrste polžev saj lahko v enem dnevu pojejo hrane, kar za polovico svoje teže (do 10 g).

Druga velika skupina polžev s seboj nosi lastno hišo in so v primerjavi s tistimi brez nje pravi angelčki. Škode, ki jih povzročajo pa so v primerjavi s škodami, ki jih povzročajo golači majhne, skoraj nepomembne. Med najpomembnejše polže s hišico spadajo vinogradniški, vrtni in gozdni polž.

Kje jih najdemo

Polže najdemo povsod, tako v vodi kot na kopnem. Kopenski, ki nam parajo živce živijo v živih mejah, na vrtovih, v gozdovih... celo v visokogorju (našli so jih na nadmorski višini 1800 m).

Povprečno naj bi živelo v kubičnem metru zemlje 200 polžev. Ker so aktivni predvsem ponoči (90 % polžev na vrtu je preko dneva skritih), je tako njih kot njihova domovanja težje odkriti . Polži veliko spijo in tako po navadi preko dneva počivajo. Za počitek si izberejo mesta, kjer se vlaga zadržuje preko celega dne (pod kamenjem, trohnečimi deskami, mokrem kompostu, živih mejah, špranjah v zemlji...). Iz skrivališč prilezejo zvečer, ko se ohladi in pojavi rosa. Podnevi so aktivni le v deževnem in vlažnem vremenu.

V eni noči se zaradi iskanja hrane lahko premaknejo tudi do 10 m in se proti jutru vrnejo na mesto kjer počivajo.
Polži imajo izjemno razvit občutek za orientacijo in dobro razvite receptorje za okus. Te dve njihovi lastnosti s pridom izkoristimo pri nastavljanju vab za zatiranje.

Prerazmnožitev in škoda, ki jo povzročajo

Ob mili zimi prezimijo tudi mladi in odrasli polži in tako pride do povečanja števila polžev. Zelo jim prijajo vlažne pomladi ter vlažna in ne preveč vroča poletja. Najbolj jim ugajajo temperature med 12° in 22°C ter 20-30% talna vlaga. V nasprotnem primeru po zimah z nizkimi temperaturami in suhih pomladih ter poletjih ne pričakujemo pojava večjega števila polžev.

Polži so dvospolniki, kar pomeni, da ima ena žival tako žensko kot tudi moške spolne organe. Parijo in razmnožujejo se od pomladi do jeseni. Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži, ki spolno dozorijo že po 60-ih dneh.

Razlog prerazmnožitve je tudi v tem, da so prilagodljivi jedci. Sicer je večina stvari na njihovem jedilniku rastlinskega izvora, prehranjujejo se pa tudi z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, algami, lišaji mahom...

Polži največ škod povzročijo spomladi na kalečih rastlinah in v vlažnih poletnih mesecih na vrtninah, kjer objedajo tako liste kot plodove. Napadejo tudi krompir in sadno drevje, pa tudi nekatere okrasnih cvetlic se ne branijo (hoste).

Metode zatiranja polžev

Če želimo obvarovati naš pridelek, moramo poznati telo polžev. Telo polžev je mehko, in sestavljeno večinoma iz vode (polži golači vsebujejo do 85% vode). Sluz, ki jo izločajo jim pomaga pri premikanju. Pomemben podatek je tudi, da polž pogine, če izgubi več kot 20% vode. Vse te stvari moramo upoštevati, če želimo uspešno zaščititi naš pridelek.

Za zatiranje polžev uporabljamo različne metode: mehanske, agrotehnične, biološke in kemijske načine. Najpomembnejše je, da začnemo ukrepati pravočasno, in sicer , da začnemo z zatiranjem že pred odlaganjem jajčec (pozno poleti). Tudi pri obdelavi tal tako spomladi kot jeseni moramo biti pozorni na gnezda z jajčeci, ki jih je potrebno uničiti, takoj ko jih odkrijemo.

Mehanski način izvajamo s snovmi, ki polžem odvzemajo vlago in preprečujejo prehod (žagovina, lesni pepel, kamena moka, žgano apno ali apneni dušik). Odvračalno na polže delujejo tudi nekatere rastline: bela detelja, žajbelj, šetraj, hren,... Lahko jim nastavimo v tla pasti in jih napolnimo s pivom.

Biološki načini: z naselitvijo naravnih sovražnikov kot so: krti, žabe, krastače, ježi, ptice, hrošči brzci,..., tako da jim pripravimo primerna zavetišča. Lahko se odločimo tudi drugače in naselimo  vinogradniške polže (s hišico), ki se prehranjuje z jajčeci polžev golačev. Če imamo možnost pričnemo lahko tudi z rejo perutnine (kokoši, race, gosi), ki tudi učinkovito uničuje polže in žuželke.

Med agrotehnične ukrepe, s katerimi zmanjšujemo populacijo polžev štejemo obdelavo tal. Zgodaj spomladi v suhem vremenu na polže neugodno deluje tudi raztros mineralnih gnojil in rahljanja zemlje.

Kemične metode: So sicer najbolj zanesljive. Uporabimo lahko pripravke na osnovi metaldehida ali železovega III. fosfata. Metaldehid deluje na polže tako dotikalno (skozi kožo) kot tudi želodčno (pri zaužitju), medtem ko železov III. sulfat deluje le pri zaužitju.

Iz našega programa vam lahko priporočamo Vabo za polže Limex, ki je ni potrebno potresite med rastline, zadostuje že, da jo potresemo ob gredico, no potko. Vaba polžu diši in ga privabi. Deluje hitro in učinkovito. Vaba vsebuje odvračalo, ki varuje otroke in domače živali pred zaužitjem ter ni nevarna ježem in drugim koristnim živalim.




Oddaj komentar

image

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.

Hanna Rion

Si želiš prejemati vrtnarske nasvete in informacije o popustih?

Ikona poštePrijavi se na E-novice!

Kuverta

Že vrtnariš?

Prijavi se na prejemanje e-novičk in spremljaj naše vrtičkarje in Substralove strokovnjake.

Redno te bomo obveščali o naših vrtnarskih podvigih, ti pomagali z veliko koristnimi vrtnarskimi nasveti in poskrbeli za številne ugodne nakupe.

Zapri okno