• Avtor Substral
• V kategoriji Tradicionalni vrt

---

Bršljan (Hedera Helix) se kot zimzelena rastlina veliko uporablja pri božičnih okrasitvah (vejice), drugače pa je priljubljena sobna rastlina, ki skrbi za boljši zrak v prostoru in je zelo nezahtevna za gojenje. Ker ne pozna obdobja mirovanja, ga moramo redno zalivati in gnojiti preko celega leta. Ne mara prašnih listov, zato jih je potrebno redno čistiti in zaščititi.

Zgodovina in zanimivosti

Kot Ozirisovo rastlino so ga častili še stari Egipčani, v antični Grčiji in Rimu pa je bil skupaj z grozdjem simbol Dioniza in Bakhusa – bogov vina, cvetja, plodnosti, veselja in veseljačenja. Veljal je za simbol nesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Včasih so z njim in drugim zelenjem krasili »bogkov kot«, odganjal pa naj bi tudi zle duhove. V predkrščanski dobi je bršljan simboliziral večnost življenja. Po ljudskem verovanju naj bi podaljševal življenje, neveste pa so bršljanovo listje na poročno noč skrile pod blazino. Če ga mož ni odkril, so ostale dolgo mlade, možje pa ostali poskočni...

Domovina navadnega bršljana je Evropa in Azija. Obstaja veliko sort te rastline, ki se razlikujejo po barvi, velikosti ali obliki listov.

V naravi bršljan raste na tleh, ki vsebujejo veliko kalcija. Najdemo ga v obliki plezajočega ali vzpenjajočega grma (potrebuje oporo) in lahko zraste tudi do 20 metrov visoko in doseže starost do 500 let. Raste  na deblih dreves, ograjah, zidovih, pečinah, hišah,...

Bršljan za razliko od bele omele ni zajedalec. Drevo mu služi le kot opora, na katero se pritrdijo oprijemalne korenine. Škodo povzroči le, če se preveč razraste in jemlje drevesu svetlobo.

Zanj je značilno, da imajo necvetoči poganjki drugačno obliko listov, kot cvetoči. Je zimzelena rastlina z bleščečimi listi. Cveti jeseni (v naravi, v stanovanju zelo redko), septembra in oktobra, cvetovi imajo obliko kobulastih socvetij, iz cvetov se kasneje razvijejo temno modri plodovi – jagode. Plodovi predstavljajo hrano za ptice, ki istočasno poskrbijo tudi za raznašanje semena.

Je zelo zdravilna rastlina, ki je lahko ob nepravilni uporabi tudi strupena. Najbolj s pridom ga uporabljata kozmetična (proticelulitne kreme) in farmacevtska industrija (sirup proti kašlju). V ljudskem zdravilstvu so cvetove, ki so jih namakali v vinu so uporabljali za blaženje drisk, glavobola in bolečin v ušesih. Iz listov so kuhali čaj, ki se je uporabljal za zdravljenje katarjev, čiščenje kože, ter zdravljenje čirov in revma.

Gojenje

Za gojenje je nezahtevna rastlina, ki dobro uspeva tako v temnejših kot v bolj svetlih prostorih. Če imamo bršljan, ki ima pisane liste, ga moramo gojiti na svetlejšem mestu, sicer listi postanejo enobarvni (zeleni).

Ker ne pozna obdobja mirovanja, ga moramo redno zalivati preko celega leta. Redno ga tudi gnojimo (vsakih 14 dni vodi za zalivanje dodamo nekaj tekočega  gnojila za zelene rastline). Dobro uspeva tako v vrtni zemlji, kot tudi v zemlji za lončnice. Presajamo ga bolj redko, vsake dve leti oz. ko postane lonček premajhen. Razmnožujemo ga lahko s potaknjenci ali grobanje, obrezujemo ga pa le, če želimo imeti bolj razvejano rastlino.

Ne mara prašnih listov, zato jih je potrebno redno čistiti in zaščititi, npr. Substral sijajem za liste.

Škodljivci in bolezni

Bršljan radi poleg uši in kaparjev, napadejo tudi tripsi in navadna pršica. V tem primeru je rastlino potrebno poškropiti z ustreznim insekticidom, npr. Careo Celaflor razpršilom. Bolezni niso pogoste, spremembe na listih ali koreninah ponavadi nastanejo zaradi neprimerne vzgoje (preveč vode, premalo svetlobe, preveč direktnega sonca...).