
Mah v trati

Mah je ena izmed največjih nadlog lepe trate, za katero pa smo pogosto krivi sami. Mah trave ne uničuje, kot si pogosto napačno predstavljamo, ampak se pojavi tam, kjer trava zaradi neprimernih pogojev ne raste. Če ne želimo, da se preveč razraste, ga moramo zatirati pravočasno in sproti, najbolj učinkovito pa bo to spomladi in jeseni.
Najpogostejši vzroki za nastanek mahu in rešitve
Slaba prepustnost tal in vodni režim
Mah se pogosti pojavi, ker imamo slabo prepustnost tal in posledično slab vodni režim. Kadar so tla preveč zbita in ne dovolj zračna, se v njih zadržuje vlaga in posledično trava odmira. Voda po obilnejših padavinah zastaja na trati in ne odteče pravočasno. Vse to so razlogi za rast mahu.
Prepustnost tal in vodni režim izboljšamo s prezračevanjem in z zračenjem, saj bomo s površine odstranili polst, ki preprečuje pronicanje vode v globino in tako vpliva na zastajanje vode. Če so tla sestavljena iz gline ali ilovice, jim dodajamo mivko oz. kremenčev pesek, enako naredimo pri luknjah, ki so nastale s prezračevanje.
Poleti se izogibamo pogostemu zalivanju. Trato temeljito in z večjo količino vode zalijemo šele, ko se tla popolnoma izsušijo.
Kisla tla
Pogost vzrok za mah so tudi kisla tla (prenizek pH). Trava dobro uspeva v območju pH 5,5-7,5, pri nižjih vrednostih se pojavi mah. K zakisanosti lahko prispevajo tudi nekatera mineralna gnojila.
Kislost tal izmerimo s pH metrom, ki ga dobimo v vseh vrtnih centrih. Prekislim tlem dodamo kamninsko moko, ki deluje bazično in zato zviša pH tal.
Senca
Trata, za razliko od mahu, v senci ne uspeva. To vidimo pod krošnjami dreves in ob visokih zidovih in zgradbah.
Drevesa in grmovnice lahko močno obrežemo in s tem trati zagotovimo dovolj svetlobe, še bolje pa bo, če na ta mesta zasadimo nižje rastline. Dobra rešitev je tudi zasaditev pokrovnih rastlin, ki ne potrebujejo veliko sonca (hoste, dihondro,…).
Lahko uporabimo tudi posebno travno mešanico Substral senca sonce, ki kali hitreje, je odporna na nizke temperature in zato primerna tudi za senčne predele. Tvori izjemno gosto rušo, ki preprečuje razvoj mahu, zaradi temnozelene barve in ozkih listov pa ima tudi visoko okrasno vrednost.
Prenizka košnja in nepravilno zalivanje
S košnjo pospešujemo zgoščevanje in intenzivnost rasti, vendar ima prenizka košnja za travo negativne posledice – mah.
Višina košnje je odvisna od travne mešanice, mesta rasti in letnega časa, vendar nikoli ne smemo pokositi več kot 1/3 višine trave.
Pomanjkanje hranil
Samo močna in zdrava trava lahko uspešno konkurira mahu, zato jo je potrebno redno gnojiti. Z vsako košnjo odnašamo hranilne snovi, ki jih moramo nadomestiti. Ko opazimo, da je trava svetlejše barve in zastaja v rasti, jo pognojimo, najbolje s specialnim gnojilom, ki vsebujejo počasi delujoč dušik.
T.i. gola mesta
Če imamo po prezračevanju trave, veliko golih mest, jih moramo hitro zapolniti z dosejevanjem, da prehitimo mah in plevel. Uporabimo Substral SOS travno mešanico, ki je zaradi kombinacije rastnega substrata, začetnega gnojila in travnih semen odlična za dosejevanje in zgoščevanje trate po prezračevanju.
Pomagamo si lahko tudi s posebnimi gnojili
Mah lahko uspešno zatiramo tudi Substral specialnim gnojilom za travo STOP MAH ali pa Substral 3 v 1, kjer poleg mahu uničimo tudi širokolistne plevele.
Po uporabi mah počrni in odmre v roku 14 dni, odstranimo pa ga s pomočjo grabelj ali prezračevalnika.

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.
Hanna Rion
Oddaj komentar