
Krompir - izkopavanje in skladiščenje različnih sort

Krompir je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur, tudi naše. Sort krompirja je veliko, delimo pa jih v 3 uporabne skupine: solatne sorte, tip za vse načine uporabe ter krompir primeren za pečenje.
Zgodovina in zanimivosti
V Južni Ameriki, kjer krompir raste kot trajnica, so ga gojili že 5000 let pr.n.št. V Evrope je prišel sredi 16. stol. in sprva so ga gojili kot eksotično okrasno in morda zdravilno rastlino. Znameniti francoski sončni kralj Ludvik XIV. ga je zelo rad nosil na ovratnikih kot okras. Poskušali so tudi jesti surove plodove, kar pa je povzročalo zastrupitve. Legenda pravi, da so ob taki priložnosti populili »strupene« krompirjeve rastline in jih vrgli v ogenj, prijeten vonj pečenih gomoljev, pa naj bi ljudi napeljal na misel, da so užitni. Poleg dejanske strupenosti je bilo proti krompirju veliko predsodkov, na Škotskem in Irskem so ga npr. odklanjali, ker ni bil omenjen v Svetem pismu, v Burgundiji pa so ga smatrali za povzročitelja gobavosti in kuge, v Švici pa jetike.
V Evropi se je uveljavil kot hrana šele v 18. stol., k čemur so prispevala leta lakote in draginje, pa tudi prizadevanja pruskega kralja Friderika II. in avstrijske cesarice Marije Terezije.
Slovenci ga pridelujemo že skoraj 300 let. V 19 stol. je postal običajna hrana revnejših (»kruh siromakov«, »rešitelj pred lakoto«), ugotovitve strokovnjakov za prehrano pa so ga postavile med najpomembnejša živila.
Danes je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur, tudi naše.
Sorte
Sort krompirja je veliko, delimo pa jih v 3 uporabne skupine: solatne sorte, tip za vse načine uporabe ter krompir primeren za pečenje.
Ditta
Dita je odličen solatni tip krompirja, zelo dobrega okusa in odličnih kulinarčnih lastnosti. Je zelo odporna sorta in zato nadvse primerna za EKO pridelavo ter za vse tipe zemlje.
Je srednje pozna sorta krompirja. Je podolgovate ovalne oblike z zelo plitvimi očesci in lepo, gladko kožico rumene barve.
Odlično se tudi skladišči.
Ditto smo posadili in tudi že izkopali s Substralovega vrta.
Arrow
Sorta Arrow glede na zrelost spada med zelo zgodnje sorte. Namenjena je pridelavi kakovostnega zgodnjega krompirja, ki je primeren tako za kuhanje kot za pečenje. Gomolji so ovalno podolgovate oblike, srednje veliki s plitvimi očesci. Imajo gladko kožico rumene barve in meso bele barve. Pridelek je velik in gomolji so enako veliki.
Sorta je dobro odporna na krompirjevo plesen na listih in zelo dobro odporna na krompirjevo plesen na gomoljih. Zelo dobro prenaša tudi sušo in temperaturne strese (dober pridelek tudi v teh razmerah). Zelo dobro odporna je tudi na navadno krastavost in na virus Yntn. Dobro je odporna na virus Y, poleg tega je odporna tudi na krompirjeve ogorčice Ro 1,4.
Skladišči se zelo dobro in je lahko uporabimo za pridelavo zgodnjega krompirja kot tudi rano ozimnico.
Zelo primerna tudi za majhne pridelovalce. Za hiter zgodnji pridelek je potrebno krompir predhodno nakaliti in posaditi v dovolj ogreto zemljo. Priporoča se tudi globljo saditev in dobro osipanje, ker nastavlja gomolje bolj pod površjem.
Kresnik
Tradicionalna slovenska (kifeljčar) zelo zgodnja sorta krompirja. Izjemno cenjena in zelo kakovostna jedilna sorta, ki se največkrat uporablja za mlad pečen krompir. Gomolji imajo značilno obliko, so podolgovati in zaviti. Pridelek je srednji velik s številnimi srednje velikimi gomolji. Gomolji imajo rumeno do svetlo rjavo kožico z zelo plitvimi očesci in belo barvo mesa.
Sorta je srednje odporna proti plesni na listju in gomoljih in zelo občutljiva na virus Yntn in virus zvijanja listov.
Ni primerna za daljše skladiščenje, temveč za sprotno rabo. Krompir je tipa AB. Ker ni primerna za strojni izkop (oblika gomoljev) je zelo primerna za pridelavo zgodnjega krompirja na vrtovih za domačo porabo. Ker so gomolji občutljivi na mehanske poškodbe je potrebno pri izkopu biti previden.
Primura
Sorta Primura spada med zgodnje sorte z velikimi ovalnimi gomolji, ki so po velikosti dokaj izenačeni. Gomolji imajo rumeni gladko kožico s plitvimi očesi in svetlo rumeno barvo mesa. V normalnih letih daje zelo velik pridelek. Je srednje tolerantna na sušo in precej tolerantna za tla, potrebuje pa nekoliko več dušika.
Drugače je občutljiva na plesen na listih in delno na gomolji, tako da smo jo v letošnjem deževnem letu dobro odnesli, tudi brez škropljenja. Primura je odporna proti krompirjevemu raku.
Uporablja se kot jedilni krompir za poletno in jesensko uporabo. Je široko uporaben tip krompirja, ki nosi oznako AB. Po kuhanju se ne razbarva. Skladišči se krajši čas.
Skladiščenje
Zgodnji krompir ni namenjen daljšemu skladiščenju temveč sprotni porabi. Začasno ga skladiščimo v temnem in hladnem prostoru ob visoki zračni vlagi. Za pridelavo krompirja za ozimnico zato sadimo srednje pozne in pozne sorte.
Skladiščimo ga v zabojčkih, ki omogočajo zračenje, tudi s spodnje strani. Preden pa gomolje zložimo v zabojčke, ga temeljito pregledamo in izločimo vse poškodovane gomolje, kot tudi tiste, ki kažejo različne znake bolezni. Pred pričetkom skladiščenja krompirja ne smemo prati. Skladiščimo samo suh krompir (bolezni), tudi izkopljemo ga v suhem vremenu, ko so tla suha.
Temperatura na kateri krompir skladiščimo ne sme biti nižja od 4 °C (velja tudi za krompir za ozimnico), sicer se škrob spremeni v sladkor (krompir postane sladek). Najprimernejša temperatura za skladiščenje krompirja je 5 do 6 °C v prostoru pa naj bo tudi čim višja zračna vlaga. Najprimernejši prostor za skladiščenje je ponavadi klet.
Večina tako shranjenega krompirja ne kali do novega leta, zato sredstev za preprečevanje kaljenja niti ni potrebno uporabiti. Priporoča se skladiščenje krompirja skupaj z jabolki. Jabolka pri zorenju oddajajo etilen, ki zavira rast oz kalitev in spodbuja zorenje.

Največji dar vrta je obnovitev vseh petih čutov.
Hanna Rion
Oddaj komentar