• Avtor Substral
• V kategoriji Balkon

---

Predstavljamo vam rešitev za zasaditev paprike in ostalih cepljenih sadik. V posodo, ki ima volumen 50 litrov smo sadili dve navadni papriki in eno cepljeno sadiko. V današnjem prispeku vas bomo naučili kako uspešno vrtnariti v posodah. Znanje in rešitve pa lahko prenesete tudi v domač zelenjavni vrt.

©Davor Špehar, Zeleni svet

Kdaj sadimo papriko, paradižnik in ostale plodovke?

S sajenjem paprike in ostalih plodovk pričnemo, ko se temperature v maju gibljejo okrog 20 °C čez dan in ponoči ne padejo pod 10 °C. To obdobje se običajno ujema s sredino meseca maja. V neugodnih letih s padavinami sadimo tudi kasneje.

Sadike, ki jih sadimo v lonec potrebujejo tudi dobro zemljo. V našem primeru smo izbrali BIO zemljo za paradižnik in ostalo zelenjavno, ki smo ji primešali zelene kocke. Mešali smo 1/5 zelenih kocke in 4/5 zemlje.

Paprika bo primerno oskrbovana z vodo

V poletnem času paprika zahteva izdatno oskrbo z vodo. V našem primeru smo za boljšo vezavo vode poskrbeli tako, da smo v zemljo dodali zelene kocke, ki vežejo sedemkrat več vode kot so težke same. Tako bo paparika v posodi optimalno preskrblejna z vodo, Ema pa bo na balkon odnesla kakšno zalivalko manj vode. Lažje bo tudi premikanje posode, saj smo porabili manj zemlje.

Zelene kocke so zelo uporabne tudi pri sajenju balkonskega cvetja.

Sajenje ceplejene in navadne sadike paprike

V našo zasaditev smo posadili tudi cepljeno sadiko paprike. Tako bomo lahko opazovali razliko med cepljenimi in navadnimi sadikami. Pri cepljenih sadikah paprike in ostalih plodovk pazimo na globino sajenja, sadimo jo na globino kot je bila v lončku.

Navadne paprike lahko sadite nekoliko globje kot cepljene. Če to naredite pri ceplejnih sadikah, se bo na koncu razvila normalna paprika, saj bo razvila korenine nad cepljenim mestom in izničila moč cepljenih korenin.

Boljši pridelek lahko pričakujete od sadik, ki jih kupite v lončkih, saj imajo bolje razvit koreninski sistem.

Gnojenje paprike v posodi, vrtu in dobri sosedje

V sadilno jamo nismo pozabili dodati organsko gnojilo drobnejše granulacije, ki poskrbi za dolgoročno oskrbo s hranili. To poskrbi za zagotavljanje hranil dobra dva meseca, v vmesnem času priporočamo tudi dognojevanja s tekočimi organskim gnojilom, ki deluje takoj in ga dodamo že ob zalivanju po zaključku sajenja.

     

Če v posodo sadimo samo eno sadiko paprike, jo kombiniramo s številnimi dobrimi sosedki, ki jih najdete v spodnji tabeli. Kombinacije pa so uporabne tudi v zelenjavnem vrtu.

Tabela 1: Dobri in slabi sosedje paprike

Vrtnina	Dober sosed vrtnina	Dober sosed zelišče, cvetlica	Slab sosed
Paprika	Drobnjak, jajčevec, okra, kolerabica, motovilec, redkvica, sladka koruza, solata, špargelj, zelena, rabarbara, kumare, česen	Bazilika, kapucinke, ognjič	Bob, fižol, grah, krompir, zelje, ožepek

Po sajenju poskrbite za zalivanje in oskrbo s hranili

Po sajenju smo vodi za zalivanje dodali tekoče organsko gnojilo, ki poskrbi, da so sadike optimalno prehranjene že v začetku vegetecije. Organska gnijila drobnejše granulacije niso dosegljiva takoj. Z rednim tedenskim dognojevanjem pričnemo mesec dni po sajenju.

Paprika, paradižnik, kumare, bučke in ostale plodovke sodijo med bolj požrešne vrtnine. Bolj intenzivno gnojimo tudi zelje, cvetačo, brokoli in ostale kapusnice.